Turizem in fašizem. Turistični razvoj na italijanski vzhodni meji.
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.60.2.05Ključne besede:
turizem, fašizem, obdobje med obema vojnama, Julijska krajinaPovzetek
Prispevek se osredotoča na obravnavo turističnega razvoja nekdanje italijanske province Julijske krajine (Venezia Giulia). V ospredju zanimanja je torej obdobje med obema vojnama. Območje, ki je predmet analize, predstavlja zanimivo študijo primera, ki še ni bila deležna zadostne historične znanstvene obravnave, vsaj glede področja turističnega razvoja. Zanima me raziskovanje povezave in povezanosti med političnim režimom in nacionalnim diskurzom s turistično panogo oziroma različnimi tipologijami turistične ponudbe. Kako se je posameznim turističnim destinacijam (»starim« ali »novim«) uspelo prilagoditi novim političnim razmeram, ki so nastopile po koncu prve svetovne vojne, in kako se je turizem razvijal v okviru totalitarnega sistema, v tem primeru fašizma. Pri tem bo predstavljena različna turistična ponudba obravnavanega območja.
Literatura
Literature:
Agosteo, Aldo and Sereno, Antonio. Fascismo e turismo (politica e storia del turismo sociale). Viterbo: Editrice Agnesotti, Collana della SIST, 2007.
Baranowski, Shelley. Strength through Joy: Consumerism and Mass Tourism in the Third Reich. Cambridge, 2004.
Batagelj, Borut. “Odkritje gora: strukturne spremembe v dojemanju gora na Slovenskem do začetka 20. stoletja.” Ekonomska i Ekohistorija VI, no. 6 (2010): 124–142.
Battilani, Patrizia. “L'impatto della guerra sull'immagine turistica dei luoghi: il caso del Trentino e dell'alto Adige.” In Krieg und Tourismus im Spannungsfeld des Ersten Weltkrieges: Guerra e Tourismo nell'area di tensione della Prima Guerra Mondiale, edited by Patrick Gasser, Andrea Leonardi and Gunda Barth-Scalmani, 249–270. Innsbruck: Studien Verlag, 2014.
Battilani, Patrizia and Fauri, Francesca. “The rise of a service-based economy and its transformation: seaside tourism and the case of Rimini.” Journal of Tourism History 1, no. 1 (2009): 27–48.
Berrino, Annunziata. “La nascita delle Aziende Autonome e le politiche di sviluppo territoriale in Italia tra le due guerre.” Storia del turismo, Annale, no. 5 (2005): 33–54.
Bosworth, Richard J. B. “Tourist planning in Fascist Italy and the Limits of a Totalitarian Culture.” Contemporary European History 6, no. 1 (1997): 1–25.
Dato, Gaetano. “Lineamenti storiografici, memorie pubbliche e miti all’origine del sacrario di Redipuglia. La fondazione di un tempio della nazione.” Acta Histriae 18, no. 3 (2014): 399–424.
De Grazia, Victoria. The Culture of Consent: Mass Organisation of Leisure in Fascist Italy. Cambridge University Press, 2009.
ENIT (Ente nazionale industrie turistiche). L' assetto delle stazioni di cura, di soggiorno e di turismo: R. decreto-legge 15 aprile 1926, n. 765. Roma: Tipografia del Senato, 1926.
ENIT (Ente nazionale industrie turistiche). Relazione sull’attività svolta nell’anno 1925: propaganda, organizzazione, statistica, consorzio degli uffici di viaggio e turismo, bilancio. Roma: Tipografia del Senato, 1926.
Habe, Franc. “Vodniška literatura Postojnske jame.” Naše jame, Glasilo društva za raziskovanje jam Slovenije 10/1968, no. 1–2 (1969): 15–32.
Iles, Jennifer. “Exploring Landscapes after Battle. Tourists at Home on the Old Front lines.” In Writing the dark side of travel, edited by Jonathan Skinner, 182–202. New York – Oxford: Berghahn Books, 2012.
Judson, Pieter M. Guardians of the Nation. Activists on the Language Frontiers of Imperial Austria. Harvard: Harvard University Press, 2007.
Judson, Pieter. ““Every German visitor has an völkisch obligation he must fulfil”: Nationalist Tourism in the Austrian Empire, 1880–1918.” In Histories of Leisure, edited by Rudy J. Koshar, 147–168. Oxford, New York: Berg, 2002
Kavrečič, Petra and Radošević, Milan. “Na morje! Izzivi turističnega razvoja v Istri v času Avstro-Ogrske in italijanske uprave s posebnim ozirom na leto 1925.” Zgodovina za vse, vse za zgodovino XXIV, no. 2 (2017): 21–40.
Kavrečič, Petra. ““Sacro pellegrinaggio”. Visits of World War I Memorials on the Soča/Isonzo Front in the Interwar Period.” Etnološka tribina 40, no. 47 (2017): 141–160.
Kavrečič, Petra. Turizem v Avstrijskem primorju: zdravilišča, kopališča in kraške jame (1819-1914), 2. dopolnjena izdaja. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2017.
Klabjan, Borut. “Nation and commemoration in the Adriatic: the commemoration of the Italian unknown soldier in a multinational area: the case of the former Austrian littoral.” Acta Histriae 22, no. 3 (2010): 695–714.
Leonardi, Andrea. “La prima guerra mondiale e la vulnerabilità del fenomeno turistico.” Krieg und Tourismus im Spannungsfeld des Ersten Weltkrieges: Guerra e Tourismo nell'area di tensione della Prima Guerra Mondiale, edited by Patrick Gasser, Andrea Leonardi and Gunda Barth-Scalmani, 57–98. Innsbruck: Studien Verlag, 2014.
Livi, Livio. L'economia della Regione Giulia nel 1926. Capitolo V. Il movimento dei forestieri. Trieste: Istituto statistico-economico annesso alla R. Università degli studi economici e commerciali di Trieste, 1926.
Löfgren, Orvar. On Holiday. A History of vacationing. Berkley, Los Angeles, London: University of California Press, 2002.
Mosse, George L. Le guerre mondiali. Dalla tragedia al mito dei caduti. Roma; Bari: Edizioni Laterza, 2007.
Prinčič, Jože. “Primorsko in postojnsko gospodarstvo v času med obema vojnama.” Prispevki za novejšo zgodovino XLIX, no. 1 (2009): 171–184.
Puc, Matjaž. Škocjanske jame pri Divači: kronika raziskovanj in turističnega obiska. Škocjan: PŠJ, 2015.
Seaton, A. V. “War and thanatourism: Waterloo 1815–1914.” Annals of Tourism research 26, no. 1 (1999): 130–158.
Semmens, Kristin. Seeing Hitler's Germany: Tourism in the Third Reich. Basingstoke: Palgrave Macmillan, 2005.
Shaw, Trevor. Škocjanske jame 1920–1940. Ljubljana: Zalozba ZRC, 2018.
Širok, Kaja. “Identitete, zgodovina in dediščina prostora – prakse spominjanja in komemoracije na Goriškem v XX. stoletju.” Acta Histriae 20, no. 4 (2012): 631–46.
Širok, Kaja. “Spomin in pozaba na obmejnem območju: predstave o Goriški preteklosti.” Acta Histriae 18, no. 1–2 (2010): 337–57.
Šuligoj, Metod. “Memories of War and Warfare Tourism in Croatia.” Annales, Ser. Hist. sociol. 26, no. 2 (2016): 259–270.
Šuligoj, Metod and Medarić, Zorana. “Turistični prevozi, potovanja in izleti na obali severne Istre od 19. stoletja dalje=Turistički prijevozi, putovanja i izleti na obali sjeverne Istre od 19. stoljeća dalje.” In Retrospektiva turizma Istre, edited by Metod Šuligoj, 49 – 110. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015).
Todero, Fabio “Il culto del soldato caduto nella Venezia Giulia dalla Grande guerra al fascism.” In Regime fascista, nazione e periferie, edited by Anna Maria Vinci, 51–68. Udine: Studi e documenti, 2010, 30.
Visintin, Angelo. “Dalla Grande guerra al fascismo. L’ ipotesi della Vittoria sui campi di battaglia dell’Isonzo.” In Regime fascista, nazione e periferie, edited by Anna Maria Vinci, 69–87. Udine: Studi e documenti, 2010, 30.
Winter, Caroline. “Battlefield Visitor Motivations. Explorations in the Great War Town of Ieper, Belgium.” International Journal of Tourism Research 13 (2011): 164–176.
Online Sources:
RD (Regio decreto) 24. 5. 1925, n. 1102. “Approvazione del regolamento per le migliorie igieniche negli alberghi.” Accessed July 15, 2020. http://www.comune.jesi.an.it/MV/leggi/rd1102-25.htm.
RDL (Regio decreto legge) 15. 4. 1926 n. 765. “Provvedimenti per la tutela e lo sviluppo dei luoghi di cura di soggiorno o di turismo.” Accessed July 15, 2020. http://www.edizionieuropee.it/LAW/HTML/89/zn96_02_001.html.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
