Nedokončani proces karniolizacije
DOI:
https://doi.org/10.56420/kronika.72.3.04Ključne besede:
karniolizacija, etnonimi, lingvonimi, Kranjska, Kranjci, Slovenci, slovenski/kranjski jezikPovzetek
V procesu oblikovanja modernega naroda so se Slovenci srečali s težavo, kakršna pri evropskih narodih ni bila osamljena – z dvojnim poimenovanjem za isto ljudstvo in njegov jezik: Slovenci – Kranjci in slovenski – kranjski jezik. Več indicev kaže, da Kranjec že v 16. stoletju ni bilo samo ime za prebivalce Kranjske, ampak tudi etnonim. V protestantski dobi je že presegel kranjske deželne meje in se po položaju izenačil z etnonimom Slovenec. Slovenci na Kranjskem so se istovetili (le še) s poimenovanjem Kranjci, zunaj Kranjske pa so se, različno od pokrajine do pokrajine, samonaslavljali bodisi kot Slovenci bodisi kot Kranjci, ponekod alternativno z obema oznakama. S časovnim zamikom se je kot zamenjava za slovenski jezik uveljavil še lingvonim kranjski jezik. Na vprašanje, ali je imenska karniolizacija v procesu etnogeneze Slovencev delovala dezintegrativno, je mogoče odgovoriti tako pritrdilno kakor nikalno.
Literatura
Ahačič, Kozma: Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012 (Linguistica et philologica 28).
Albèri, Eugrenio: Relazioni degli ambasciatori veneti al senato. Serie I., Volume I. Firenze: Tipografia all'insegna di Clio, 1839.
Budak, Neven: Hrvatska i Slavonija u ranome novom vijeku. Zagreb: Barbat, Leykam international, 2007 (Hrvatska povijest u ranome novom vijeku. 1. svezak).
Črnčić, Ivan: Prilozi k razpravi: Imena Slovjenin i Ilir u našem gostinjcu u Rimu poslije 1453 godine. Starine XVIII, 1886, str. 1–164.
Fuerst-Bjeliš, Borna: Territorialisation and de-territorialisation of the borderlands communities in the multicultural environment: Morlachia and Little Wallachia. Acta geographica Bosniae et Herzegovinae 12, 2014, št. 1, str. 45–53.
Golec, Boris: Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja: slovenski pogledi (ur. Vanja Kočevar). Ljubljana: Založba ZRC, 2022, str. 147–197. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610506423
Golec, Boris: Nastanek in razvoj slovenskih pokrajin¬skih imen z ozirom na identitete prebivalcev. Vizija raziskav slovenske gospodarske in družbene zgodovine (ur. Darja Mihelič). Ljubljana: Založba ZRC, 2014, str. 327–348.
Golec, Boris: Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2012 (Thesaurus memoriae; Opuscula 3). DOI: https://doi.org/10.3986/9789612543839
Hobsbawm, Eric J.: Nations and nationalism since 1780: programme, myth, reality. Cambridge, New York: Cambridge University Press, 2008.
Höfler, Janez: Iz neke jezuitske anketne knjige. Kronika 21, 1973, št. 2, str. 105–109.
Kalc, Aleksej: Prispevek za zgodovino slovenskega šolstva na Tržaškem: primer šole na Katinari od ustanovitve 1791 do prvih let 19. stoletja. Acta Histriae 12, 2004, št. 1, str. 73–106.
Kaplanis, Tassos A.: Antique Names and Self-Identification: Hellenes, Graikoi, and Romaioi from Late Byzantium to the Greek Nation-State. Re-imagining the Past: Antiquity and Modern Greek Culture (ur. Dimitris Tziovas). Oxford: Oxford University Press, 2014, str. 81–97.
Kočevar, Vanja: Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? Kolektivne identitete in amplitude pomena etničnosti v zgodnjem novem veku (1. del). Zgodovinski časopis 73, 2019, št. 1–2, str. 88–116.
[Kopitar, Jernej]: Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kaernten und Steyermark. Laibach: Wilhelm Heinrich Korn, 1808 (splet: https://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/10/1809-kopitar).
Kos, Milko: Urbarji Slovenskega Primorja. 2. del. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1954 (Srednjeveški urbarji za Slovenijo 3; Viri za zgodovino Slovencev 3).
Kosi, Jernej: Kako je nastal slovenski narod. Začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja. Ljubljana: Sophia, 2013.
Kosi, Jernej in Stergar, Rok: Kdaj so nastali »lubi Slovenci«?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda. Zgodovinski časopis 70, 2016, št. 3–4, str. 458–488.
Linhart, Anton: Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oester-reichs. Zweiter Band. Laibach: Wilhelm Heinrich Korn, 1791.
Logar, Tine in Rigler, Jakob: Karta slovenskih narečij. Ljubljana: Univerzum, 1983.
Müller, Jakob: Kranjstvo in slovenstvo Jurija Japlja. Japljev zbornik (ur. Marjeta Humar). Kamnik: Občina, 2011, str. 93–106.
Müller, Jakob: Raba imena Slovenci v 16. stoletju. Škrabčeva misel IV: zbornik s simpozija 2002. Države, pokrajine, narodi, ljudstva in njih kulture ter znanosti v Škrabčevih delih (ur. Jože Toporišič). Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2003, str. 21–41.
Nared, Andrej: Dežela – knez – stanovi. Oblikovanje kranjskih deželnih stanov in zborov do leta 1518. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU; Arhiv republike Slovenije, 2009 (Thesaurus memoriae. Dissertationes 7). DOI: https://doi.org/10.3986/9789612541309
Orel, Irena: Kranjski jezik v besedilih 16. in začetka 17. stoletja. Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva) (ur. Aleksander Bjelčevič). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, str. 401–415.
Pavlin, Vojko: Goriška – od zadnjih goriških grofov do habsburške dežele. Nova Gorica: Pokrajinski arhiv, 2017.
Pelusi, Simonetta: Lingue, nazioni e popoli slavi del Sud nel paratesto del libro veneziano del Settecento. Custodi della tradizione e avanguardie del nuovo sulle sponde dell’Adriatico. Libri e biblioteche, collezionismo, scambi culturali e scientifici, scritture di viaggio fra Quattrocento e Novecento, Atti del congresso internazionale (ur. Luisa Avellini in Nicola D’Antuono). Pescara: CLUEB, 2006, str. 173–187.
Petrić, Hrvoje: O Kranjcima i »Slovencima« ili Slavoncima (Slovincima) u Križevačkoj županiji te Varaždinskom generalatu od kraja 16. do početka 18. stoljeća. Cris, XI, 2009, str. 30–47.
Pohlin, Marko: Kraynska grammatika – faksimile. Pohlin, Marko: Kraynska grammatika. Bibliotheca Carnioliae. Znanstvenokritična izdaja (ur. Jože Stabej). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003.
Raun, Toivo U.: Nineteenth- and early twentieth-century Estonian nationalism revisited. Nations and Nationalism 9, 2003, št. 1, str. 129–147.
Rotar, Janez: Toponimika in etnika v Trubarjevih predgovorih in posvetilih. Zgodovinski časopis 41, 1987, št. 3, str. 465–472.
Rotar, Janez: Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina. Zgodovinski časopis 42, 1988, št. 3, str. 315–361.
Simoniti, Vasko: Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju. Ljubljana: Slovenska matica, 1991.
Slovenski zgodovinski atlas (ur. Drago Bajt in Marko Vidic). Ljubljana: Nova revija, 2011.
Uličný, Ferdinand: Etnonymy Sklávoi, Sclavi, Slovieni, Slováci, Slovania. Historický časopis 60, 2012, št. 2, str. 301–330.
Vilfan, Sergij: Pravna zgodovina Slovencev. Od naselitve do zloma stare Jugoslavije. Ljubljana: Slovenska matica, 1961.
Vilhar, Srečko: O Marini Slovenki iz vasi Dekanov pri Kopru. Jadranski koledar 1969. Trst: Založništvo tržaškega tiska [1969], str. 213–214.
Vrhovnik, J.[anez = Ivan]: Nekaj o slovenskih pridigah v Slovenjgradcu. Časopis za zgodovino in narodopisje, XVII, 1922, str. 33–35.
Žontar, Jože: Notranjeavstrijska centralna oblastva in uprava notranjeavstrijskih dežel do srede 18. stoletja. Priročniki in karte o organizacijski strukturi v deželah Koroški, Kranjski, Primorju in Štajerski do leta 1918. Zgodovinsko biografski vodnik. Handbücher und Karten etc., Manuali e carte etc. (ur. Jože Žontar). Graz, Klagenfurt, Ljubljana, Gorizia, Trieste: Steiermärkisches Landesarchiv, Kärntner Landesarchiv, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Arhiv SR Slovenije, Archivio di Stato di Gorizia, Archivio di Stato di Trieste, 1988, str. 64–75.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 author
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
