Prispevki

Navodila za avtorje

Kronika – časopis za slovensko krajevno zgodovino – je osrednja slovenska revija za lokalno zgodovino. Izdaja jo Zveza zgodovinskih društev Slovenije.

Prispevki, ki jih objavlja Kronika, so v slovenskem jeziku. Njihov obseg je praviloma ena avtorska pola in pol, to je do 24 strani običajnega tipkopisa. Članek naj bo lektoriran. Avtorji morajo poslati:

  • članek – vsebinska razčlenitev naj bo pregledna in logična;
  • podatke o avtorju – ime in priimek, akademski naslov, poklic in delovno mesto, ustanovo, kjer je zaposlen, in njen naslov, naslov elektronske pošte in telefonsko številko, kjer je avtor dosegljiv;
  • povzetek – predstavi naj glavne rezultate prispevka in naj, razen v izjemnih primerih, ne presega ene strani (30 vrstic);
  • izvleček – kratek opis prispevka (do 10 vrstic);
  • ključne besede;
  • spisek uporabljenih virov in literature;
  • priloge – slikovno gradivo, kopije dokumentov, zemljevidov ipd. Fotografije naj bodo označene z legendo. Na iztisu članka označite. kje naj bi bila posamezna priloga objavljena.

Opombe – morajo biti pisane enotno. Avtorji naj uporabljajo opombe pod črto (footnote) in ne opombe med tekstom (v oklepaju) ali na koncu (endnote). V opombah uporabljamo krajše navedbe, ki morajo biti skupaj s kraticami razložene v poglavju viri in literatura. Pri arhivskih virih uporabljamo uveljavljene kratice za arhiv, nato navedemo kratico fonda ali zbirke, signaturo oziroma številko fascikla ali škatle in številko arhivske enote ali ime dokumenta. Pri literaturi navedemo priimek avtorja, smiselno skrajšani naslov (ne letnice izdaje) in številke strani.

Poglavje Viri in literatura – v njem morajo biti sistematično navedeni vsi viri in vsa literatura, ki smo jo navedli v opombah. Ločeno navedemo arhivske vire, literaturo, po potrebi tudi časopise, ustne izjave ipd. V teh sklopih je treba gradivo navajati po abecednem vrstnem redu. Najprej navedemo skrajšano navedbo, ki smo jo uporabljali v opombah, in nato celotno navedbo vira ali literature.

Arhivski viri – navedemo: arhiv, ime fonda ali zbirke, po potrebi še številke fasciklov ali škatel.

Primer: AS 231 – Arhiv Republike Slovenije, Fond Ministrstvo za prosveto Ljudske republike Slovenije, 1945–1951 (po potrebi še številke škatel). V opombi zadostuje, če navedemo: AS 231, š. (številka škatle), (številka ali ime dokumenta).

Primer: ZAP, MOP (kot navajamo v opombah) – Zgodovinski arhiv Ptuj, Fond Mestna občina Ptuj (po potrebi še številke škatel ali fasciklov). V opombi zadostuje, če navedemo: ZAP, MOP, š. (številka škatle), (številka ali ime dokumenta).

Literatura – monografije – navedemo: priimek in ime avtorja: naslov (in podnaslov) dela (v ležečem tisku). Kraj: založba in leto izida. Primer: Gestrin, Ferdo: Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem. Ljubljana : Slovenska matica, 1991.

Literatura – članki – navedemo: priimek in ime avtorja, naslov članka. Naslov periodike ali zbornika (v ležečem tisku), za periodiko še letnik, leto, številko in strani, za zbornik (ime urednika), kraj in leto izida in strani.

Primer za periodiko: Slana, Lidija: Iz zgodovine gradu in gospostva Snežnik na Notranjskem. Kronika, 48, 2000, št. 1–2, str. 20–41.

Primer za zbornik: Melik, Vasilij: Ideja Zedinjene Slovenije 1848–1991. Slovenija 1848–1998 : iskanje lastne poti (ur. Stane Granda in Barbara Šatej). Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1998, str. 15–20.

 

Prispevke naj avtorji pošljejo na sedež uredništva Kronike (Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) ali odgovornemu uredniku Kronike (Miha Preinfalk, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Novi trg 2, p.p. 306, 1000 Ljubljana).

Prispevke lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslova odgovornega urednika (mpreinfalk@zrc-sazu.si) ali tehnične urednice Barbare Šterbenc Svetina (barbara.svetina@zrc-sazu.si).

Članki naj bodo napisani v običajnih računalniških programih. Na poslanem gradivu naj bodo upoštevane zgoraj navedene zahteve. Ime besedila (file) naj bo ime avtorja članka. Priporoča se oddaja slikovnega gradiva v obliki fotografij, diasov ali podobno, če pa je skenirano, mora imeti ločljivost najmanj 300 dpi. Biti mora v približni velikosti objave v reviji ter shranjeno v tif formatu brez kompresije.

Za prevode povzetkov in izvlečkov v tuje jezike (v nemščino in angleščino) poskrbi uredništvo revije. Slikovno gradivo vrnemo po izidu prispevka.

Za trditve in za znanstveno korektnost odgovarjajo avtorji člankov. 

 

Recenzentski postopek

Odgovorni urednik ob prejemu predloga pred posredovanjem besedila recenzentom presodi o njegovi ustreznosti za objavo. Upošteva se tematska ustreznost, znanstveni nivo in izvirnost razprave. Besedil, ki so bila zavrnjena pri drugih publikacijah ali že objavljena, ne sprejemamo v recenzentski postopek. Za objavo sta potrebni dve pozitivni recenziji. Proces recenziranja je anonimen (t. i. double-blind peer review). Urednik lahko predlaga vsebinske dopolnitve in tehnične izboljšave. Recenzentski postopek običajno traja približno dva do tri mesece.

 

Odprti dostop in arhiviranje

Vsi članki so takoj po izidu revije v celoti prosto dostopni. S tem si prizadevamo, da bi bili vsi raziskovalni dosežki  dostopni čim širšemu krogu ljudi, in tako podpiramo globalno izmenjavo raziskovalnih dosežkov. Avtorju se za objavo članka v reviji ne zaračunavajo nikakršni stroški.

Digitalne izvode revije hranita digitalna knjižnica slovenske nacionalne knjižnice NUK (dLib) in Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije (DiRROS).

 

Obvestilo o avtorskih pravicah

Avtor(ji), ki želi(jo), da se njegov(njihov) članek objavi v reviji, se strinja(jo) z naslednjimi pogoji:

Avtor(ji) besedila potrjuje(jo), da je(so) edini avtor(ji) oddanega prispevka, ki bo predvidoma izšel v reviji Kronika, tako da bo avtorstvo navedeno z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča uredništvo revija.

Avtor(ji) je(so) videli in odobril(i) zadnjo različico oddanega avtorskega dela.

Avtorsko delo še ni bilo nikjer objavljeno, niti ni v procesu objavljanja v kakšni drugi reviji (oziroma je razlaga podana v polju Komentarji uredniku).

Za vse v avtorsko delo vključeno avtorsko gradivo tretjih oseb, tudi spletno, je(so) avtor(ji) pridobil(i) ustrezna dovoljenja za objavo v tiskani in elektronski obliki. Omejitve glede prenosa avtorskih pravic na tem gradivu bodo jasno označene.

V raziskavah, povezanih s člankom, so bila pridobljena vsa potrebna dovoljenja za delo z ljudmi (v skladu z veljavnimi zakoni in institucionalnimi smernicami, ki so jih odobrile ustrezne institucije).

Imetniki avtorskih pravic na prispevkih, objavljenih v tej publikaciji, so avtorji, ki Zvezi zgodovinskih društev Slovenije dovoljujejo objavo, reprodukcijo in distribucijo dela v tiskani in elektronski različici in formatih ter soglašajo s tem, da se Zveza zgodovinskih društev Slovenije v primeru ponovne uporabe dela navaja kot izvirni izdajatelj tega dela ter da javnosti omogoči dostop do avtorjevega dela pod pogoji Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna (CC BY-SA 4.0). Prispevki iz letnika 71 (2023) so objavljeni pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0. Uporabniki lahko pod pogoji navedene licence dostopajo do vseh arhivskih številk revije in posameznih prispevkov, objavljenih v njih. To ne velja za v člankih objavljena gradiva tretjih oseb.

Enako velja tudi za nekatere (starejše) članke, kjer sta uporabljeni izjavi © Kronika: edini lastniki avtorskih pravic so avtorji.

Avtor(ji) se odpoveduje(jo) avtorskemu honorarju za objavo avtorskega dela in zato od Zveze zgodovinskih društev ali njegovih morebitnih pogodbenih partnerjev za dogovorjeno objavo ne bo(do) terjal(i) nobenega plačila.

Če Zveza zgodovinskih društev avtorskega dela ne objavi ali priobči javnosti v roku 3 let od dne podpisa tega dogovora ter če se v posamičnem primeru avtorji in Zveza zgodovinskih društev ne dogovorijo drugače, z iztekom tega roka dovoljenje za objavo preneha.

Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucijski repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.

Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucijski repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter k hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.