Reformacija na Metliškem
Prispevek k celovitejšemu razumevanju pojava protestantizma na Slovenskem
Ključne besede:
protestantizem, protestantsko šolstvo, reformacija, protireformacija, hrvaški protestantski tisk, Bela krajina, Metliško, Metlika, Črnomelj, Krupa, Gradac, KarlovacPovzetek
Prispevek se ukvarja s pojavom reformacije na ozemlju današnje Bele krajine (Metliškem), ki ni imela le svojevrstnega razvoja, pomembnega za zgodovino slovenske reformacije, temveč je imela zaradi intenzivnih stikov metliških protestantov s Hrvaško tudi poseben pomen za hrvaški protestantizem. Pojav reformacije moramo razumeti kot enega izmed ključnih momentov razvoja Metliškega v 16. stoletju. Postaviti ga moramo ob bok hkratnim procesom izginjanja uradov dežele Grofije v Marki in Metliki ter priključevanja dežele Kranjski, odhoda starih plemiških rodbin in prihoda plemstva dežel krone sv. Štefana, prihoda Uskokov, izgradnje trdnjave Karlovac in s tem povezanega prenehanja neposredne turške grožnje. Prispevek tako odgovarja na vprašanja: kdo so bili nosilci reformacijskega gibanja na Metliškem, pri čemer obravnava tako predikante (pridigarje) kot učitelje (šolske mojstre) protestantskih šol v Metliki in Črnomlju; kako je reformacija vplivala na obe belokranjski mesti, s poudarkom na protestantskem prevzemu organov mestne avtonomije v času po letu 1580; kako je bila sprejeta pri meščanstvu in kmetstvu dežele ter v katerem jeziku se je pridigalo in se je odvijal pouk v protestantskih šolah. Prek predstavitve vodilne figure metliškega protestantizma, Gregorja Vlahoviča, poskuša na kratko prikazati tudi življenje predikanta. Razprava zajema časovni okvir med prvimi omembami protestantizma leta 1559 in letom 1617, ko so bili iz mesta Metlike pred protireformacijsko komisijo v Ljubljano poklicani zadnji metliški protestanti.
