Kras, Kraševci in kraška zemljepisna imena v zgodnjih slovenskih besedilih
DOI:
https://doi.org/10.56420/Kronika.63.3.03Ključne besede:
Kras, Kraševci, kraški, zemljepisna imena, slovenščina, Trst, Dolina pri Trstu, ŠvarcenekPovzetek
Dokumentiranost slovenskih zemljepisnih imen v slovenskih besedilih je do 19. stoletja šibka. V slovenščini se je
namreč dotlej pisalo malo, kar velja še posebej za uradovalno področje. Prispevek obravnava najzgodnejše pojavitve
pojmov Kras in Kraševci, pridevnika kraški ter zemljepisnih imen s širšega območja Krasa v slovenskih besedilih
zgodnjega novega veka. Potem ko so pojmi Kras, Kraševci in kraški izpričani v drugi polovici 16. stoletja (med 1555
in 1584), jih dolgo ni več zaslediti. Dokaj dobro je v slovenskih dokumentih zastopan Trst, v 17. stoletju poleg njega
samo še Dolina pri Trstu, daleč največ kraških imen (toponimov, hidronimov in oronimov) pa najdemo v opisu sodnih
meja gospostva Švarcenek z začetka 18. stoletja.