Kužne epidemije na Dolenjskem med izročilom in stvarnostjo

Povzetek

Prispevek obravnava posledice kužnih epidemij na Dolenjskem, v tistem delu Kranjske, kjer so kuge med 16. in 18. stoletjem zlasti v mestih zahtevale največ žrtev. S soočenjem sodobnih virov in pretiranih sumarnih navedb o številu umrlih so demografske posledice epidemij v večini primerov dobile realnejšo podobo. Kuga je zaradi začasnega zaprtja prometnic povzročila največ škode na gospodarskem področju, vendar je bila v posameznih primerih resnično zelo pogubna tudi za ljudi. Z viri potrjeni deleži umrlega mestnega prebivalstva so med različnimi izbruhi kuge presegali eno petino. Leta 1599 in 1625 je kužna epidemija dodobra izpraznila Novo mesto, v letih 1646–1647 huje prizadela Metliko in Krško, 1691–1692 pa Črnomelj. Tudi človeške žrtve zadnje velike (kužne) epidemije leta 1715 niso bile zanemarljive.

*Prispevek je posodobljena različica objave v reviji Kronika 49, 2001, št. 1–2, str. 23–64.