»Pečata goljufije mi ne smete pritisniti na čelo, nepošten nisem bil nikdar, pošten ostanem!«
Anton Pesek in njegove finančne afere v drugi polovici 1920. let
Ključne besede:
Anton Pesek, finančne ustanove, finančna goljufija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in SlovencevPovzetek
Prispevek obravnava podjetnika Antona Peska, ki je v 20. letih prejšnjega stoletja s serijo finančnih afer vznemiril ljubljanske kroge. Zaradi številnih projektov, za katere je potreboval denar, je leta 1919 formiral Jugoslovanski kreditni zavod, sredi 20. let pa še Ljubljansko posojilnico in Jugoslovansko zavarovalno hranilnico. V vseh primerih je Pesek ustanove izkoriščal za radodarna posojila samemu sebi, na najvišje položaje pa je nastavljal sebe, družinske člane in od sebe odvisne osebe. Pri poslovanju se je posluževal praks, kot so lažna zagotovila o osebah, ki jamčijo za finančno stabilnost, obljube o izjemno visokih obrestih in mamljive ponudbe za zaposlitev v zameno za kavcijo. Vse Peskove finančne ustanove so končale v likvidaciji ali stečaju, na sodnem postopku leta 1927 pa je bil zahvaljujoč kvalitetni obrambi opran obtožbe goljufije in je bil obsojen le na deset mesecev zapora.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Dragan Matić, Ivan Smiljanić

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).