Narod kot »gentlemanski dogovor«
Moškost in nacionalnost na Ogrskem v devetnajstem stoletju
Ključne besede:
nacionalizem, spolne študije, Ogrska, 19. stoletjePovzetek
Koncept »spolne pogodbe« Carole Pateman lahko v prilagojeni obliki uporabimo tudi pri proučevanju nacionalizma. Če družbo, kot jo določa spolna pogodba, izenačimo z »državljanskim narodom«, lahko seksualno podstat »etničnega naroda« imenujemo »gentlemanski dogovor«. Določila gentlemanskega dogovora, čeprav nikoli tako jasno opredeljena kot je spolna pogodba, se vseeno razkrivajo skozi kulturne prakse. Madžari so si narod predstavljali kot skupnost moških, povzdignjenih v višji stan, ki so sposobni zapeljati ženske za »narodno bratstvo.« Madžarske predstave o narodu so se skozi devetnajsto stoletje spreminjale, prav tako tudi madžarski ideali moškosti: moškost moči se je vse bolj umikala moškosti izobraženosti ali prefinjenosti. Čeprav so različne vrste moškosti predpostavljale različne vrste odnosa do žensk, so temeljile na podobnih kulturnih predpostavkah. Prispevek kulturno zgodovino madžarske nacionalne moškosti poveže z vsakdanjim praksami, zlasti z brki, cigarami in spolnostjo.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Alexander Maxwell
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
