»Vsaka ulica, trg in cesta, tudi, če ima le eno hišo, mora imeti svoje ime.«
Od hišnih številk do poimenovanja ulic in trgov v Šoštanju
Ključne besede:
Šoštanj, ulice in trgi, hišne številke, katasterPovzetek
Članek, ki obravnava poimenovanje šoštanjskih ulic, zajema prvotno numeracijo in prvo poimenovanje 1931, preimenovanje v času okupacije in vnovično poimenovanje 1953 ter spremembe do današnjega časa. Šoštanj je bil od druge polovice 19. stoletja gospodarsko in upravno središče Šaleške doline. S podelitvijo mestnih pravic 1911 so nastali pogoji, ki so omogočali poimenovanje ulic in trgov, vendar takrat do tega še ni prišlo. Do prvega poimenovanja ulic in trgov pride leta 1931 tudi kot posledica rasti in urbanizacije, ki pa je kasneje predvsem na račun rasti sosednjega Velenja upadala. Trend tega upadanja je bil zaustavljen šele pred nekaj leti. Imena za Šoštanjske ulice so bila v preteklosti izbrana po pomembnih osebnostih slovenske in jugoslovanske zgodovine. Po koncu druge svetovne vojne so bila nekatera poimenovanja izbrana po padlih borcih partizanskega gibanja, revolucionarjih, komunistih in narodnih herojih. Zaradi preglednosti so vsa poimenovanja obravnavana kronološko.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Miran Aplinc
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
