Slovenska spomeniška afera v Clevelandu
Spomeniki Ivanu Cankarju, Frideriku Ireneju Baragi in Simonu Gregorčiču v Jugoslovanskem kulturnem vrtu
Ključne besede:
ameriški Slovenci, Cleveland, Ivan Cankar, Friderik Irenej Baraga, Simon Gregorčič, spomeniki, Peter LobodaPovzetek
Clevelandska mestna občina je leta 1930 posameznim narodnim skupnostim dala na razpolago dele Rockefellerjevega parka. Slovenci so se odločili v Jugoslovanski kulturni vrt postaviti spomenik pisatelju Ivanu Cankarju. Ljubljanska mestna občina je na začetku leta 1933 poklonila odlitek Cankarjevega kipa, ki je delo kiparja Petra Lobode (1894–1952). Nabiranje prostovoljnih prispevkov za postavitev Cankarjevega spomenika je slabo napredovalo. Septembra 1935 so odkrili spomenik škofu Frideriku Ireneju Baragi. Tik pred odkritjem Cankarjevega spomenika in spomenika Simonu Gregorčiču so ugotovili, da so Cankarjev kip ukradli iz mestnega skladišča. Katoliški tabor je za tatvino obtoževal socialiste, ki so si prizadevali za postavitev Cankarjevega kipa v Slovenskem narodnem domu. Odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta je clevelandskem kiparju slovenskega rodu Rudolfu A. Mafki naročil, naj po fotografijah Lobodovega kipa izdela nov kip Ivana Cankarja. Cankarjev spomenik so odkrili 25. julija 1937.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Damir Globočnik
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
