»Trezno ljudstvo bo bogatelo, bo cvelo in se krepko razvilo «

Koroškoslovenski boj proti pijančevanju ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja

Povzetek

Alkohol in njegove nevarnosti so komaj raziskana tema koroškoslovenske zgodovine. V svojem prispevku avtorica obravnava protialkoholni diskurz in protialkoholno gibanje ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja, ki temelji na publicističnem gradivu in arhivskih virih. Konservativno in katoliško obeleženo slovensko narodno gibanje na Koroškem med glavnimi vzroki alkoholizma navaja versko mlačnost (pijančevanje kot greh nezmernosti), nemoralno družabno življenje (plesi) in seveda germanizacijsko politiko nemškega „Freisinna“ na Koroškem. Podobno kot vzroke vidi tudi zle posledice alkohola predvsem na moralnem in narodnostnem polju. Alkohol domnevno vodi k propadanju dveh stebrov koroškega slovenstva, kmečkih gospodarstev in zavednih družin. Negativne ekonomske, nravstvene in zdravstvene posledice pijančevanja slabijo ljudstvo in pospešujejo asimilacijo. (Prekomerna) konzumacija alkohola služi tudi označevanju nacionalnih nasprotnikov, saj je npr. s slovenskega vidika ena od značilnosti „nemčurjev“, da popivajo. Za boj proti alkoholu se – ob močni podpori duhovščine in do prve svetovne vojne v ozki povezavi z vseslovenskim protialkoholnim gibanjem – ustanavljajo posebna treznostna društva, kot je bila Sveta vojska. Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško s svojimi izobraževalnimi društvi ne tematizira problematike alkohola samo v treznostnih odsekih, ampak v celotnem delovanju, s posebnim ozirom na mladino in ženske. Tudi telovadna društva Orli, Marijine družbe ter osrednja politična organizacija so imeli protialkoholno ost.