»Enajsta šola na Vrhniki « – ustanova častitljive starosti, a slabe ga slovesa
Po sledeh stare kranjske zbadljivke, ki ji je Cankar rešil ime in Vrhniki opral čast
Ključne besede:
enajsta šola, Vrhnika, frazeologija, Ivan CankarPovzetek
Nastanek prispevka je spodbudilo avtorjevo odkritje rekla z zbadljivo ostjo enajsta šola na Vrhniki, zapisanega v arhivskem viru že zgodnjega leta 1744. Zasledovanje njegovega pojavljanja je pokazalo, da gre za zelo star frazem, ki je konec 19. stoletja prešel v slovensko leksikografijo, kmalu zatem pa doživel popolno pomensko preobrazbo. Največji slovenski pisatelj Ivan Cankar (1876–1918), rojen Vrhničan, je namreč zbadljivki, ki meri na prevzetnost in nevednost Vrhničanov, v literarnem delu iz leta 1914 odvzel porogljivost. Frazemu je pripisal pomen »pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine«, ki se je do danes uveljavil in ustalil v slovenski frazeologiji, njegov prvotni posmehljivi pomen pa je utonil v pozabo. Prvotni pomen frazema enajsta šola je povezan s poimenovanjem letnikov nekdanjega rednega šolanja, pri čemer je enajsta stopnja »najvišja«, vendar neobstoječa. Razlog, da jo je ljudski glas povezal prav z Vrhniko, je lahko dvojen: bodisi zaradi stereotipa o domišljavih Vrhničanih bodisi zaradi kake konkretne, toda pozabljene smešne prigode. Vrhniška enajsta šola ima edino znano analogijo v t. i. »visoki šoli« v podeželskem kraju Gablitz pri Dunaju.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Boris Golec

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).