»Tudi lažje delo, če traja 13 ur in pol na dan, je prenaporno za nežna otroška leta in ubija duha«
K zgodovini otroškega dela v ljubljanskem guberniju
Ključne besede:
Kranjska, predmarčna doba, otroško deloPovzetek
V članku predstavljamo poročilo okrožnih uradov v Ljubljani, Postojni, Novem mestu in Beljaku ter ordinariatov ljubljanske, lavantinske in krške škofije in direkcije Društva za podpiranje in pospeševanje industrije in obrti v Notranji Avstriji ljubljanskemu guberniju glede otroškega dela v tovarnah. Anketa je v letih 1839/1840 potekala v celotnem cesarstvu z namenom raziskati ali se obstoječi predpisi upoštevajo in ali je potrebno sprejeti nove, bolj določne zakonske ukrepe, njen rezultat pa je bil ureditev delovnega časa otrok zaposlenih v tovarnah z odlokom dvorne pisarne iz leta 1842. Poleg tega v članku predstavljamo še zakonodajo, ki se je nanašala na ureditev tozadevne problematike v Habsburški monarhiji, od prve cesarske odredbe iz leta 1786, do Obrtnega reda iz leta 1859. V zvezi s tem omenjamo še nedeljske šole in ponavljalni pouk, prav tako tudi poskuse ustanovitev tovarniških šol. Iz poročila je razvidno, da je bilo tovarniško delo otrok v slovenskih deželah prisotno v ajdovski in ljubljanski bombažni predilnici, ljubljanski sladkorni rafineriji in nekaterih koroških obratih, vendar pa zaradi slabe koncentracije industrije na tem prostoru ni bilo močneje razširjeno.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Mitja Sunčič

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).