Kranjsko društvo za varstvo živali 1902-1915
Ključne besede:
društva, varstvo živali, zgodovinski pregledi, 20.st.Povzetek
Človek je bil v vseh obdobjih svoje zgodovine tesno povezan z živalmi. Že od nekdaj je bila žival predmet naših materialnih potreb po hrani, obleki; odkar jo je človek udomačil pa jo je tudi uporabljal za delo, transport, zdravilstvo in zabavo. Z razvojem človeštva in kulture se je spreminjal tudi odnos do živali. Agitacija za boljše življenjske pogoje živali se je najprej pojavila in se tudi najmočneje odražala v Angliji. Ideje o potrebnosti zaščite živali so dosegle tudi slovensko ozemlje. Julija 1845 je pričelo z delovanjem Goriško društvo proti mučenju živali, ki je bilo tudi prvo tako društvo v Avstrijski monarhiji. Ideje društva je podpirala tudi Kranjska kmetijska družba. Tudi bontoni s konca 19. stol. in začetka 20. stol., ki so dajali napotke za lepo vedenje, odražajo splošen dvig moralnih standardov, saj so vključevali tudi napotke za ravnanje z živalmi. Tovrstna prizadevanja pa je še nadgradilo leta 1902 ustanovljeno Kranjsko društvo za varstvo živali, ki se je kot že samo ime pove, borilo tudi za varstvo živali in ne zgolj proti mučenju živali.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Marta Rendla
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
