Poznorimska Emona: razumevanje transformacije mesta

Povzetek

Arheološke ostaline rimske kolonije Emone iz 4. in zgodnjega 5. stoletja opozarjajo na obdobje razcveta v 4. stoletju, na obdobje obnavljanja infrastrukture in razvoja gradnje na različnih lokacijah v mestu, utrjevanja mestnega obrambnega sistema, v drugi polovici 4. stoletja pa je prišlo tudi do večjih investicij v krščanske zgradbe. Hkrati so bili posvetni spomeniki in infrastruktura, npr. mestni jarek in kloake, pogosto zapuščeni in zanemarjeni.
Te spremembe so bile tesno povezane z vrsto dejavnikov, eden od pomembnih je bil vzpon krščanstva. S pokristjanjenjem Emone, škofi je iz 4. stoletja, se je postopoma spremenil značaj življenja v mestu in njegov izgled.