Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek

Povzetek

Avtor obravnava arheološko še ne dovolj proučeno obdobje preseljevanja narodov od kasne antike do naselitve Slovanov v vzhodnih Alpah, čas, ki mu spričo mnogih nedorečenosti pravimo v starinoslovju »dark ages«. Na podlagi že ovrednotenih pojavov in ob upoštevanju kasno rimske dediščine ugotavlja, da obstaja troje oblik in pokrajin kjer se je bolj ali manj ohranila antična dediščina v srednji vek. Najbolj intenzivna je ta povezava v obmorskih mestih z ohranjenimi oblikami rimske samouprave; območje zahodno od claustra Alpium Iuliarum ohranja langobardsko vojaško-služnostno ureditev do 9. stoletja; najmanj direktnih izročil pa je preživelo antiko v Vzhodni Sloveniji. V materialni kulturi celotnega področja je opazna kontinuiteta stopnje omike romaniziranih iliro-keltskih staroselcev.