Iz Lesc v Ljubljano po francosko. Prispevek k poznavanju jezikovne rabe kranjskega plemstva v prvi polovici 18. stoletja

Povzetek

Raba jezika med kranjskim plemstvom ni imela samo sporočilne funkcije, temveč tudi socialno in kulturno, zato je raba jezikov, zlasti raba besed, stavkov ali celih besedil v jezikih, ki jih na Kranjskem v vsakdanjem sporazumevanju niso uporabljali (francoščina) delovala kot socialni in kulturni marker. Analiza knjižnic kaže, da je bila nemščina vodilni jezik bralne rabe kranjskega plemstva, kljub temu da je bilo največ knjig latinskih. Izrazito vodilna vloga je nemščini pripadala tudi v pisnem sporočanju. Bistveno večja navzočnost francoščine kot pol stoletja prej pa je znamenje, da se je kranjska elita bolj odpirala širšim kulturnim vplivom . Vloga francošine kot socialnega in kulturnega markerja se je kazala tudi v pisemskem diskurzu in v rabi francoskih besed za oznaćevanje nekaterih vsakdanjih predmetov. Slovenščina je kranjskemu plemstvu rabila za prenašanje vsakdanjih, trivialnih sporočil in za izražanje regresivnih psiholoških stanj. Na koncu se avtor dotika tudi jezikovne rabe in variabilnosti jezikovnega koda znotraj družine.