Martin Tourski in njegovi stiki s Panonijo

Povzetek

Prispevek obravnava tri vprašanja, ki se navezujejo na osebnost in delo Martina Tourskega, pri čemer avtor sprejema tako imenovano dolgo kronologijo Martinovega življenja (316/317–397). (1) Prikaz Martinove mladosti v Savariji je posvečen voja{kemu okolju, iz katerega je izhajal, ter vpraš{anju razvoja kršanstva v panonskem prostoru in posebej v Savariji v Konstantinovi dobi. (2) Martinov obisk v Panoniji po odpustu iz vojske (357/358) in njegov spopad z arijanci osvetljuje okoliščine in oblike verskih spopadov med pravovernimi in arijanci. Podoba, kot jo posreduje Vita s. Martini Sulpicija Severa, je skladna s podatki, ki jih prinašata historiografija in polemična publicistika druge polovice 4. stoletja. Zanesljiva identifikacija Martinovih arijanskih nasprotnikov ni mogoča. (3) O življenju Martina kot škofa s svetniškim slovesom v panonskem prostoru v 5. in 6. stoletju ni podatkov. Na njegovo verjetnost ka‘e zlasti ime in duhovna usmeritev {kofa Martina iz Brage, ki je izhajal iz panonskega prostora in je bil predan Martinovemu čaščenju. Po propadu antičnih struktur v Panoniji se je Martinovo čaščenje razširilo po karolinških zmagah nad Avari ob koncu 8. stoletja.