Okupacija kot prelomnica v organiziranju slovenskih političnih subjektov – o »zgodovinski« vlogi Narodnega sveta za Slovenijo

Authors

  • Bojan Godeša Inštitut za novejšo zgodovino

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.57.2.05

Keywords:

druga svetovna vojna, okupacija, Slovenska ljudska stranka, Slovenija, Narodni svet za Slovenijo

Abstract

Razprava obravnava problematiko Narodnega sveta za Slovenijo, ki je bil na predlog bana Dravske banovine, dr. Marka Natlačena ustanovljen ob napadu sil osi na Jugoslavijo 6. aprila 1941. V njem so bili zastopani predstavniki predvojnih političnih strank z izjemo komunistov.  Ustanovitev Narodnega sveta za Slovenijo z jugoslovansko  ustavo ni bila predvidena in  je šlo za protizakonito, ad hoc oblikovano  telo.  Naročilo strankarskim sodelavcem, da naj ob predvidenem napadu sil osi na Jugoslavijo ustanovijo Narodni svet za Slovenijo, po zgledu na enako telo iz leta 1918, ki je urejalo slovenske interese  ob razpadanju habsburške monarhije,   je sporočil načelnik SLS, Fran Kulovec. Ta je prav s tem namenom  prišel 3. aprila 1941 v Ljubljano  ter se takoj nato vrnil v Beograd, kjer je kot minister še sodeloval v Simovićevo vladi. Do ideje o ustanovitvi Narodnega sveta je Kulovec prišel  na podlagi informacij, ki jih dobil v Beogradu, da po nemškemu napadu,, Jugoslavija kot država ne bo več obstajala.  Na njenih ruševinah naj bi nastala hrvaška država, pa tudi »Slovenija bo najverjetneje postala neke vrste nemški protektorat«.  Prav za uresničitev  takšne rešitve, to je vzpostavitve slovenske države pod protektoratom nacistične Nemčije, je bil nato 6. aprila 1941 ustanovljen  Narodni svet za Slovenijo. Takšna odločitev je pomenila, da je slovenska politična elita povezala svoj obstoj z usodo sil osi v vojni. Pri takšni opredelitvi so nosilci oblasti v Dravski banovini izhajali iz prepričanja, da bodo v svetovnem spopadu zmagale sile osi. Po vesti, da je bila v Zagrebu 10. aprila 1941 proglašena NDH, je Narodni svet prevzel vrhovno oblast in s tem namenom začel pogovore s predstavniki jugoslovanske vojske v Dravski banovini o njihovi podreditvi Narodnemu svetu, ki pa niso bili uspešni. Tudi nadaljnja prizadevanja Narodnega sveta za uveljavitev suverenosti in njeno priznanje s strani  Hitlerja, niso obrodila sadov, ker jim ni uspelo nit priti v stik z nemško vlado v Berlinu. Po prihodu italijanske vojske v Ljubljano, je  predsednik Narodnega sveta za Slovenijo Natlačen 17. aprila 1941 izročil upravo civilnemu predstavniku italijanske vojaške uprave  Tako  se je tudi povsem izčrpala njegova »zgodovinska« vloga, ki mu jo je namenil načelnik SLS Kulovec  3. aprila 1941, ko je  strankarskim somišljenikom naročil ustanovitev Narodnega sveta za Slovenijo.

 


 

References

Ahčin, Ivan. »Spomini na začetek naše tragedije.« Koledar Svobodne Slovenije 1951. Buenos Aires, 1951.

Akten zur Deutschen auswärtigen Politik 1918–1945, Serie D: 1937–1941, Band XII. 1, Die Kriegsjahre, 5. Band, 1. Halbband (Februar–April 1941). Göttingen, 1969.

Arnež, Janez A. Ciril Žebot in njegov politični nastop. Ljubljana in Washington, D.C.: Studia slovenica, 2006.

Arnež, Janez A. Slovenska ljudska stranka 1941–1945. Ljubljana in Washington, D.C.: Studia slovenica, 2002.

Bjelajac, Mile in Predrag Trifunović. Između vojske i politike. Biografija generala Dušana Trifunovića (1880–1942). Beograd: INIS – Narodni Muzej Kruševac, 1997.

Bjelajac, Mile S. General Dragiša Pandurović. Život i svedočenja. Beograd: INIS, 2007.

Boban, Ljubo. Maček i politika Hrvatske seljačke stranke 1928–1941 (II. knjiga). Zagreb: Liber, 1974.

Čermelj, Lavo. Med prvim in drugim tržaškim procesom. Ljubljana: Slovenska matica, 1972.

Documents on German Foreign Policy 1918–1945. Series D (1937), Volume XII, The War Years. February 1-June 22, 1941. Washington, 1962. Dosegljivo na:

https://ia601404.us.archive.org/17/items/DocumentsOnGermanForeignPolicy-SeriesD-VolumeXii-February1-June/DocumentsOnGermanForeignPolicy-SeriesD-VolumeXii-February1-June221941_text.pdf.

Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, knjiga 2 (april 1942 – julij 1942). Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, 1964.

Đilas, Milovan. Memoir of a Revolutionary. New York: Harcourt Brace Jovanovich, 1973.

Fajfar, Tone. Odločitev. Spomini in partizanski dnevnik (druga, dopolnjena izdaja). Ljubljana: Založba Borec, 1981.

Godeša, Bojan. »Dr. Andrej Gosar v času okupacije 1941–1945.« V: Dr. Andrej Gosar (1887–1970), ur. Jure Gašparič in Alenka Veber, 47–56. Celje: Društvo Mohorjeva družba-Celjska Mohorjeva družba, 2015.

Godeša, Bojan. Čas odločitev. Katoliški tabor in začetek okupacije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011.

Godeša, Bojan. Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2006.

Granda, Stane. Mala zgodovina Slovenije. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2008.

Grdina, Igor. »Usodne odločitve slovenskih politikov in intelektualcev.« V: Slovenska kultura v vojnem času, ur. Peter Vodopivec, Drago Jančar in Katja Kleindienst, 10–24. Ljubljana: Slovenska matica, 2005.

Ivešić, Tomaž. »Delovanje dr. Franca Kulovca na čelu SLS in ključni dogodki pred vojno.« Časopis za zgodovino in narodopisje, 84 (49), št. 1 (2013): 83–118.

Jurčec, Ruda. Skozi luči in sence 1918–1958 (3. del: 1935–1941). Buenos Aires, 1969.

Kuhar, Alojzij. Beg iz Beograda aprila 1941. Ljubljana in Washington, D. C.: Studia slovenica, 1998.

Narodnoosvobodilni boj v slovenskem narodnem spominu: Slovenski zbornik 2007, ur. Janez Stanovnik, Slavko Grčar in Hardvik Pirnovar, 348, 349. Ljubljana: GO ZZB NOB Slovenije, 2007. »Prevod poročila nemškega odpravnika poslov v Beogradu 5. aprila 1941 zunanjemu uradu v Berlin o usodi Slovenije v sodelovanju z Nemčijo.«

Prispevki za novejšo zgodovino 41, št. 1 (2001): 117–48. »Dr. Marko Natlačen o svojem delovanju med 6. aprilom in 14. junijem 1941.«

Proces proti vojnim zločincem in izdajalcem Rupniku, Rösenerju, Rožmanu, Kreku, Vizjaku in Hacinu. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1946.

Rus, Josip Andrej. Pričevanja in spomini. O sokolstvu, Osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji. (Besedilo uredil ter uvodno študijo napisal Jurij Perovšek). Ljubljana: Založba Borec, 1989.

Saje, Franček. Belogardizem (druga, dopolnjena izdaja). Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1952.

Snoj Franc. »Spomini člana emigrantske vlade.« (začetek). Delo, 16. 4. 1998.

Vidovič-Miklavčič, Anka. Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pregled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, društev in gibanj v liberalno-unitarnem in katoliškem taboru v letih 1929–1941 v jugoslovanskem delu Slovenije. Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1994.

Zakrajšek, Kazimir. Ko smo šli v morje bridkosti. Washington, D.C.: [s. n.], 1942.

Zapisnici sa sednica Ministarskog saveta Kraljevine Jugoslavije 1941–1945, ur. Zoran Živković in Miladin Milošević. Beograd: Arhiv Srbije i Crne Gore, 2004.

Published

2017-10-11

Issue

Section

Articles

Most read articles by the same author(s)

1 2 3 > >>