Pregled slovenskih političnih taborov pred nastankom modernih političnih strank
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.57.1.01Ključne besede:
Avstrija, slovenske dežele, politični tabori, časopisje, 19. stoletjePovzetek
V razpravi avtor obravnava organizacijo slovenskih političnih taborov v drugi polovici 19. stoletja, v času, ki še ni poznal moderne politične »infrastrukture« oziroma klasičnega strankarstva. V letih marčne revolucije se je politika osredinila v deželnih zborih in v državnem zboru, na drugi strani pa tudi v časnikih in časopisih. Po obnovi ustavnega življenja sta se v slovenski politiki izoblikovala dva politična tabora: tabor, ki je zagovarjal previdno politiko državnih poslancev (staroslovenci), in tabor opozicije (mladoslovenci), ki se je zavzemal za odločno nacionalno politiko po češkem zgledu. Glavni politični centri so bili poleg deželnih zborov (in po letu 1873 državnega zbora) časopisi (in društva). Kljub načelni slogi so v ozadju vseskozi tlela politična nesoglasja. Dokončno ločitev duhov je leta 1888 z Rimskim katolikom dosegel Anton Mahnič, profesor bogoslovja v Gorici. Januarja 1890 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Katoliško politično društvo, liberalci pa so februarja 1891 ustanovili Slovensko društvo. V drugih deželah s slovenskim prebivalstvom je bila pluralizacija političnega prostora nekoliko kasnejša ali pa do nje sploh ni prišlo.
Literatura
Amon, Smilja in Karmen Erjavec. Slovensko časopisno izročilo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2011.
Amon, Smilja. Vloga slovenskega časopisja v združevanju in ločevanju slovenske javnosti od 1797-1945. Prispevki k zgodovini slovenskih medijev, Vol. 15, supl. (2008): 9-24.
Baš, Franjo. Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije. Maribor: Obzorja, 1989.
Binder, Iris M. Der Kärntner Landtag. V: Die Habsburgermonarchie 1848–1918, Band VII/2, 1719–37. Wien: Verlag der österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2000.
Cvirn, Janez. »Le delavnost, stanovitnost in pogumnost so nam potrebne.« Štefan Kočevar in Celje (1851–1883). V: Štefan Kočevar – rodoljub slovenski, ur. Janez Cvirn, 81-96. Celje: Zgodovinsko društvo, 2006.
Cvirn, Janez. »Naj se vrne cenzura, ljubša bi nam bila.« Avstrijsko tiskovno pravo in slovensko časopisje (1848–1914). V: Cenzurirano. Zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes, ur. Mateja Režek, 13–44. Ljubljana: Nova revija, 2010.
Cvirn, Janez. Celje – izginjajoči nemški otok na Spodnjem Štajerskem. V: Od Maribora do Trsta, ur. Darko Friš in Franc Rozman, 57-65. Maribor: Pedagoška fakulteta, 1998.
Cvirn, Janez. Deutsche und Slowenen in der Untersteiermark. Zwischen Kooperation und Konfrontation. V: Slowenen und Deutsche im gemeinsamen Raum, ur. Harald Heppner, 111–125. München: R. Oldenbourg, 2002.
Cvirn, Janez. Dunajski državni zbor in Slovenci (1848–1918). Celje: Zgodovinsko društvo; Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015.
Cvirn, Janez. Kdor te sreča, naj te sune, če ti more, v zobe plune. Dragotin Dežman in slovenstvo. V: Zgodovina za vse, št. 2 (2007): 38-56.
Cvirn, Janez. Slovenska politika na Štajerskem ob koncu 60-ih let 19. stoletja. Zgodovinski časopis, št. 4 (1993): 523–29.
Cvirn, Janez. Trdnjavski trikotnik. Politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861–1914). Maribor: Obzorja, 1997.
Erjavec, Fran. Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem. Ljubljana: Prosvetna zveza, 1928.
Fischer, Jasna. Čas vesolniga socialnega punta se bliža : socialna in politična zgodovina delavskega gibanja v Ljubljani od začetkov do leta 1889. Ljubljana: Jože Moškrič, 1984.
Gombač, Boris M. Trst in Slovenstvo. V: Slovenija 1848–1998: iskanje lastne poti, ur. Stane Granda in Barbara Šatej, 90-103. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1998.
Goropevšek, Branko. Razpad sloge na slovenskem Štajerskem. V: Celjski zbornik, 143–161. Celje: Osrednja knjižnica, 1993.
Goropevšek, Branko. Štajerski Slovenci, kaj hočemo! Celje: Zgodovinsko društvo, 2005.
Granda, Stane. Graška Slovenija v letu 1848/49. Zgodovinski časopis, št. 1–2 (1974): 45–84.
Granda, Stane. Podpisovanje peticij za zedinjeno Slovenijo 1848 – manipulacija ali zavestno politično dejanje?. V: Historični seminar, ur. Oto Luthar, 239–55. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1994.
Granda, Stane. Prva odločitev Slovencev za Slovenijo. Ljubljana: Nova revija, 1999.
Kermavner, Dušan. Prvi taktični razhod slovenskih politikov v Taaffe-Winklerjevi dobi. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1963.
Kosi, Jernej. Kako je nastal slovenski narod. Začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja. Ljubljana: Sophia, 2013.
Lončar, Dragotin. Adolf Fischhof. V: Veda, 1912: 27-37.
Marušič, Branko. Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem 1848–1899. Nova Gorica: Goriški muzej, 2005.
Melik, Vasilij. O razvoju slovenske nacionalnopolitične zavesti 1861–1918. V: Vasilij Melik: Slovenci 1848–1918. Razprave in članki, ur. Viktor Vrbnjak, 208–221. Maribor: Litera, 2002.
Melik, Vasilij. Problemi in dosežki slovenskega narodnega boja v šestdesetih in sedemdesetih letih v 19. stoletju. V: Vasilij Melik: Slovenci 1848–1918. Razprave in članki, ur. Viktor Vrbnjak, 239–244. Maribor: Litera, 2002.
Melik, Vasilij. Razcep med staroslovenci in mladoslovenci. V: Vasilij Melik: Slovenci 1848–1918. Razprave in članki, ur. Viktor Vrbnjak, 470–484. Maribor: Litera, 2002.
Melik, Vasilij. Slovenska politika ob začetku dualizma. V: Vasilij Melik: Slovenci 1848–1918. Razprave in članki, ur. Viktor Vrbnjak, 290-323. Maribor: Litera, 2002.
Melik, Vasilij. Volitve na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica, 1965.
Moritsch, Andreas. Politična zgodovina Celovca v drugi polovici 19. stoletja. V: Od Maribora do Trsta, ur. Darko Friš in Franc Rozman, 35–41. Maribor: Pedagoška fakulteta, 1998.
Pančur, Andrej. Delovanje slovenskih strank. V: Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1, ur. Jasna Fischer, 38–39. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005.
Pančur, Andrej. Doba slogaštva. V: Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1, ur. Jasna Fischer, 30-31. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005.
Pančur, Andrej. Nacionalni spori. V: Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1, ur. Jasna Fischer, 36-38. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005.
Pančur, Andrej. Nastanek političnih strank. V: Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1, ur. Jasna Fischer, 31-36. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005.
Pančur, Andrej. Uveljavitev slovenskega narodnega gibanja. V: Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1, ur. Jasna Fischer, 28–29. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005.
Perchinig, Bernhard. »Wir sind Kärtner und damit hat sich's …«. Deutschnationalismus und politische Kultur in Kärnten. Klagenfurt/Celovec: Drava, 1989.
Pirjevec, Jože. Socialni in nacionalni problemi v Trstu 1860–1914. V: Od Maribora do Trsta, ur. Darko Friš in Franc Rozman, 19-25. Maribor: Pedagoška fakulteta, 1998.
Pleterski, Janko. Narodna in politična zavest na Koroškem. Narodna zavest in politična orientacija prebivalstva slovenske Koroške v letih 1848–1914. Ljubljana: Slovenska matica, 1965.
Rahten, Andrej. Pomen Janka Brejca in drugih pravnikov za koroške Slovence. V: Eliten und Nationwerdung/Elite in narodovanje, ur. Tina Bahovec, 9-28. Celovec, Ljubljana, Dunaj: Mohorjeva založba, 2003.
Rozman, Franc in Miroslav Stiplovšek. Prve rudarske stavke na Slovenskem (1883–1923). Ljubljana: Delavska enotnost, 1983.
Rozman, Franc. Delavsko gibanje na Slovenskem v Taaffejevi dobi. Zgodovinski časopis, št. 1–2 (1973): 119–25.
Rozman, Franc. Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem. Ljubljana: Borec, 1979.
Rozman, Franc. Socialistično gibanje na slovenskem Štajerskem do leta 1889. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, št. 1–2 (1973): 53–103.
Schmidlechner, Karin Maria. Die steirischen Arbeiter im 19. Jahrhundert. Wien: Europaverlag, 1983.
Štefan Kočevar – rodoljub slovenski, ur. Janez Cvirn. Celje: Zgodovinsko društvo, 2006.
Tuma, Henrik. Iz mojega življenja, ur. Branko Marušič. Ljubljana: Tuma, 1997.
Vodopivec, Peter. Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2010.
Vošnjak, Josip. Spomini, ur. Vasilij Melik. Ljubljana: Slovenska matica, 1982.
Zajc, Marko. Kje se hrvaško neha in slovensko začne. Slovensko-hrvaška meja v 19. in na začetku 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2006.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
