Pričujoča številka Prispevkov za novejšo zgodovino je – v skladu z uredniško politiko – znova tematska in interdisciplinarna. Avtorski kolektiv, sestavljen iz pravnikov in zgodovinarjev, si je ob stoti obletnici razpada habsburške monarhije in oblikovanja Narodne vlade SHS ter skorajšnji stoletnici nastanka ljubljanske univerze s Pravno fakulteto zastavil mnoga s tem povezana vprašanja:

Kako so bili z ustanovitvijo nove državne tvorbe, Države SHS in nato Kraljevine SHS, povezani pravniki? Kateri pravniki in s katerimi kariernimi izkušnjami v razpadli Avstro-Ogrski so bili dejavni v vladi, nato pa v okviru fakultete, a tudi nasploh v politiki? Na kakšne načine in na podlagi katerih prepričanj ter vizij? Kakšen je bil razkorak med politično realnostjo in pravnimi okviri – tistimi, ki so razpadali, in tistimi, ki so jih šele vzpostavljali? Kateri so relevantni mednarodnopravni, ustavno-, upravnopravni in drugi vidiki vzpostavitve novih razmerij po razpadu Avstro-Ogrske? Kako je bila videti in kako je delovala izvršna oblast pred letom 1918 in kako kasneje? Katere vzporednice se ponujajo z obdobjem druge svetovne vojne in z obdobjem razpadanja Jugoslavije?

Razpon tem je nedvomno širok in raznovrsten, toda urednika sva prepričana, da tudi relevanten in intriganten. Avtorice in avtorji so pripravili sveže in poglobljene razprave, ki odstirajo številne novosti in pomembno zaokrožujejo védenje o začetkih slovenske državnosti. Struktura revije sledi kronološkemu in problemskemu načelu. Po analizi deleža in vloge slovenskih pravnikov v političnem življenju v času od preloma 19. v 20. stoletje do druge svetovne vojne sledi razprava o izvršni oblasti v zadnjih desetletjih habsburške monarhije in vlogi pravnikov v njej; zlasti na Kranjskem. Posebna razprava nato odstre značaj Države SHS, sledita ji analiza pogleda nanjo z vidika mednarodnega prava in predstavitev prispevka dveh profesorjev prava in enega po krivici manj znanega pravnega strokovnjaka k nastanku slovenske državnosti – Ivana Žolgerja, Ivana Tomšiča in Stanka Peterina. Mednarodni in diplomatski pogled zaokrožuje razprava o vlogi slovenskih pravnikov na pariški mirovni konferenci leta 1919.

Poseben sklop osvetljuje delovanje nekaterih najvidnejših profesorjev Pravne fakultete. Ena od razprav v tem sklopu je posvečena novoodkritim arhivskim dokumentom o delovanju Ivana Žolgerja, enega od matičarjev Pravne fakultete, pred tem pa profesorja na dunajski Pravni fakulteti, zlasti pa enega največjih strokovnjakov za temeljna ustavnopravna vprašanja Avstro-Ogrske pa tudi ministra v zadnji t. i. tehnični vladi Ernsta Seidlerja. Druga razprava predstavi in analizira arhivske dokumente v zvezi s požrtvovalnim delom pravnika, a tudi skladatelja Gregorja Gojmirja Kreka, v monarhiji enega od tajnikov avstrijskega vrhovnega sodišča, v novi državi pa sosnovatelja sodstva, zlasti pa vzpostavitelja pravosodne knjižnice in knjižnice Pravne fakultete, kjer je takoj v drugem krogu imenovanj postal profesor za rimsko in civilno pravo. Tretja razprava v tem sklopu pa je posvečena Milanu Škerlju, v monarhiji visokemu uradniku na ministrstvu za pravosodje in soavtorju prvega zakona o družbi z omejeno odgovornostjo, v novi državi pa ključnemu protagonistu pri razvoju sodstva na Slovenskem ter profesorju Pravne fakultete za trgovinsko in menično pravo. Blok razprav po kronološkem načelu zaključuje podroben vpogled v delovanje in vlogo pravnikov v oblastnih skupščinah (lokalnih parlamentih) ljubljanske in mariborske oblasti konec dvajsetih let 20. stoletja in nato tudi v banskem svetu Dravske banovine v tridesetih letih, vse do začetka druge svetovne vojne.

V samostojni rubriki Razmišljanja in razpravljanja, kjer uredništvo objavlja pomembne prispevke, ki se razlikujejo od klasičnih razprav, sta tokrat dva članka. Najprej nadvse dragocen spominski in obenem strokovni zapis enega od piscev sedanje ustave, ob njem pa esejistični prerez pomena prevrata in revolucije v 20. stoletju. Revijo kakor vedno zaključujejo poročila o odmevnejših dogodkih in prikazi najzanimivejših zgodovinskih knjig.

Urednika se zahvaljujeva vsem avtoricam in avtorjem, ki so zares številni, še posebej pa recenzentom in uredniški ekipi. Navzven nevidno delo slednjih je nepogrešljivo pri pripravljanju in izdajanju vsake znanstvene publikacije, a pogosto ostaja prezrto. Vsak akademski izdelek, ki pride iz tiskarne ali pa se v e-obliki pojavi na spletu – naj prijazno opozoriva, da je naša revija na voljo v obeh oblikah –, je plod dela mnogih. Veselje ob tem je zato toliko večje, če vemo, da je revija izšla ob tako pomembnem jubileju, kot je stota obletnica nastanka ljubljanske univerze in njene Pravne fakultete.