Uvod

V drugi polovici 19. stoletja so z ustanavljanjem planinskih društev okoljevarstvena prizadevanja (ki sicer niso bila popolna novost) tudi v Avstriji postala očitnejša. Helmut Fischer, Hundert Jahre für den Naturschutz Heimat und regionale Identität. Die Geschichte eines Programms (Bonn: meierdruck, Hennef, 2004), 20–22. Za splošen prikaz zgodovine naravovarstva gl. Anna-Katharina Wöbse in Patrick Kupper, ur., Greening Europe: Environmental Protection in the Long Twentieth Century – A Handbook (Oldenburg: De Gruyter 2021). Zavedanje o tem je naraščalo hkrati s številčnejšimi gorohodci, ki so tudi zaradi ugodnejših železniških povezav vse lažje obiskovali vzpeti svet. Andrej Studen, »Iz avanturizma v turizem,« v: Franc Rozman in Žarko Lazarevič, ur., Razvoj turizma v Sloveniji, zbornik referatov / 28. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Bled, 26.–28. 9. 1996 (Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996), 98. O vplivu železnice na razvoj turizma gl. tudi Andrej Studen, »Vpliv železnice na potovalno kulturo ter začetke turizma v 19. stoletju,« Prispevki za novejšo zgodovino 46, št. 1 (2006): 51–64.

K ozaveščanju o bogastvu naravnih spomenikov in narave nasploh je gotovo prispevalo širše družbeno dogajanje. Pojav kolere in tuberkuloze O tuberkulozi na Slovenskem gl. Zvonka Zupanič Slavec, Tuberkuloza: kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem: na primeru sanatorija Golnik 1921–1998 (Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Golnik: Bolnišnica = Ljubljana: Institute for History of Medicine, Faculty of Medicine: Slovenian Scientific Society for the History of Health Culture; Golnik: University Clinics of Respiratory and Allergic Diseases, 2009). v osemdesetih letih 19. stoletja je pripeljal do zavedanja o pomembnosti čistega zraka in vode, brez katerih, tako avtor knjige o dobrem počutju v večjih mestih z začetka sedemdesetih let 19. stoletja, Elim Henry, D'Avigdor, Elim Henry (* 9. 3. 1841, Nica; † 9. 2. 1895, London), inženir, pisatelj (psevdonim Wanderer). – JewischEncyclopedia, pridobljeno 22. 5. 2024, https://jewishencyclopedia.com/articles/2169-avigdor-elim-d. Elim Henry D'Avigdor, Das Wohlsein der Menschen in Grosstädten: mit besonderer Rücksicht (Wien: Druck und Verlag von Carl Gerold's Sohn, 1874). velemesta ne bodo preživela. V monarhiji je bila leta 1881 ustanovljena Družba za zdravstveno varstvo (Gesellschaft für Gesundheitspflege), v istem letu je denimo Robert KochHeinrich Hermann Robert Koch, (* 11. 12. 1843, Clausthal; † 27. 5. 1910, Baden-Baden), nemški zdravnik in mikrobiolog. – Stevenson L. G., Encyclopædia Britannica, pridobljeno, 20. 5. 2024, https://www.britannica.com/biography/Robert-Koch. odkril klico za tuberkulozo in od takrat je bilo dihanju in s tem svežemu zraku posvečeno veliko več pozornosti. Spremembe so se pojavile tudi na področju nezgodnega in zdravstvenega zavarovanja najmanj plačanih. Obvezno nezgodno zavarovanje za tovarniške delavce v avstrijski polovici habsburške monarhije je po Bismarckovem zgledu iz leta 1883 predpisal zakon leta 1887, naslednje leto pa še za bolniško zavarovanje. V Prekmurju so veljali ogrski predpisi, enake predpise so uvedli leta 1891. Zvonka Zupanič Slavec, »120 let zdravstvenega zavarovanja pri Slovencih (1889–2009),« Zdravniški vestnik: glasilo Slovenskega zdravniškega društva = Slovenian medical journal = journal of Slovenian Medical Association 79, št. 2 (2010): 174.

K ozaveščanju o bivanju v naravi in njeni ranljivosti so gotovo pripomogle številne objave, med drugim tudi v osrednjem glasilu Nemškega in avstrijskega planinskega društva ( Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein – DuOeAV Več o tem društvu gl. Marija Mojca Peternel, »Ljubiteljem kranjskih Alp!«: Kranjska podružnica Nemškega in avstrijskega planinskega društva (Ljubljana: Založba Univerze, 2023). Marija Mojca Peternel, V višine in globine: Nadaljevanje zgodbe o podružnicah Nemškega in avstrijskega planinskega društva na Slovenskem (Ljubljana: Založba univerze, 2024).) Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins. Omenjeno društvo je pomembno predvsem zato, ker je bilo na njegovo pobudo 28. julija 1900 ustanovljeno Društvo za zaščito alpskega cvetja (Alpenpflanzenschutzverein). »25 Jahre Alpenpflanzenschutzverein, Grundung und Zweck,« Bericht des Vereins zum Schutze der Alpenpflanzen, zv. 16, 1925, 5–25 (Zobodat, www.zobodat.at. Bericht des Vereins zum Schutze der Alpenpflanzen, pridobljeno 20. 5. 2024). O zaščiti alpskega sveta gl. tudi Klaus Lintzmeyer, »Gründung des Vereins zum Schutz der Bergwelt e. v. vor 100 Jahren vormals Verein zum Schutze der Alpenpflanzen und -Tiere e. v. – eine der wichtigen Wegmarken der 200-jährigen deutschen Naturschutzgeschichte,« Jahrbuch des Vereins zum Schutz der Bergwelt 65 (2000): 4. Društvo se je sicer sprva imenovalo Društvo za zaščito in ohranjanje alpskih rastlin (Verein zum Schutz und zur Pflege der Alpenpflanzen) in je v prvem členu statuta točno opredelilo naloge, med katere je sodilo tudi »[…] spodbujanje poznavanja, varstva in nege alpskih rastlin«. V ta namen so nameravali ustanavljati varovana območja, na katerih bi bile rastline zaščitene. Z ustnim in pisnim obveščanjem ter izobraževanjem prebivalcev gora so želeli seznanjati o nujnosti varstva alpske flore. Društvo si je prizadevalo za zakonsko ureditev varovanja okolja, torej za sprejetje zakonov, ki bi urejali zaščito rastlin. Najprej pa se je želelo aktivno vključiti v akcije preprečevanja obsežne trgovine z redkimi alpskimi rastlinami. Z nagrajevanjem so želeli vzpodbuditi vse, ki bi se izjemno izkazali pri varstvu in skrbi za alpske rastline. »25 Jahre Alpenpflanzenschutzverein, Grundung und Zweck,« Bericht des Vereins zum Schutze der Alpenpflanzen, zv. 16, 1925, 6. Verjetno se je leta 1910 v Alpenschutzverein vključilo tudi društvo Naturfreunde z Dunaja. Leto vključitve iz letnih poročil društva Alpenschutzverein ni natančno razvidno. V seznamu iz letnega poročila za leto 1909 društva Naturfreunde med pristopnimi društvi še ni bilo. V letnem poročilu za leto 1910 seznam ni bil objavljen, v letnem poročilu za leto 1911 pa društvo Naturfreunde že najdemo v seznamu že včlanjenih društev: »Mitglieder-Verzeichnis,« 11 Bericht des Vereines zum Schutze und zur Pflege der Alpenpflanzen (Bamberg: gedruckt in der Handelsdruckerei, 1912), 98 in 12. Bericht des Vereines zum Schutze und zur Pflege der Alpenpflanzen (Bamberg: gedruckt in der Handelsdruckerei, 1913), 114.

Konec 19. stoletja so tudi zdravniki, kot je bil na primer znani Viktor Adler, Victor Adler (* 24. 6. 1852, Praga; † 11. 11. 1918, Dunaj), zdravnik, žurnalist, avstrijski politik in ustanovitelj Socialnodemokratske delavske stranke. O njem gl. tudi Julius Braunthal, Victor und Friedrich Adler zwei Generationen Arbeiterbewegung (Wien: Verlag der Wiener Volksbuchhandlung, 1965). Franz Kreuzer, Was wir ersehnen von der Zukunft Fernen. Der Ursprung der österreichischen Arbeiterbewegung. Das Zeitalter Victor Adlers (Wien: Verlag Kremayr & Scheriau, 1988). vse glasneje zahtevali osemurni delavnik. Kljub temu da je Adler izhajal iz višjega srednjega razreda, bil liberalnih nazorov in v začetku aktiven v nemškem nacionalističnem taboru, se je tudi zaradi izkušenj z delavskim razredom, ukvarjanja z marksizmom in socialdemokratskih stališč razvil v uglednega voditelja avstrijske socialne demokracije. Zaradi svoje karizme in sposobnosti prepričevanja ljudi o kompromisih, mu je leta 1889 uspelo združiti različne tokove avstrijskega delavskega gibanja. Leta 1886 je z očetovo dediščino na Dunaju ustanovil tednik Gleichheit, politični časopis, v katerem je opisoval bedo delavskega razreda.Karl R. Stadler, »Victor Adler,« v: Walter Pollak, ur., Tausend Jahre Österreich. Eine Biographische Chronik. Der Parlamentarismus und die beiden Republiken (Wien: Verlag Jugend und Volk, 1974), 50–60. Časopis Gelichheit je izhajal na Dunaju v obdobju 1897–1934: od leta 1898 dalje je imel podnaslov Sozialdemokratisches Organ. – Österreichische Nationalbibliothek, pridobljeno 24. 5. 2024, https://anno.onb.ac.at/info/gle_info.html. Delavstvo je torej vključeval v svoje politično delovanje, v začetku predvsem z vidika družabnosti, kasneje kulture in pod vplivom socialnih razmer vse bolj tudi skrbi za zdravje, katerega najcenejši in najdostopnejši del je bilo gibanje v naravi.

Zdi se, da se je v krogih okoli Adlerja gibal tudi Georg Schmiedel, Georg Schmiedel (tudi Schmiedl) (* 11. 9. 1855, Prostejĕv (nem. Proßnitz) na Češkem; † 24. 2. 1929, Dunaj), učitelj in pobudnik za ustanovitev društva Naturfreunde. B(erthold) Unfried. – Schmiedl Georg. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950. zv. 10 (Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1994), 330. učitelj in pobudnik ustanovitve društva Naturfreunde. Manfred Pils, Berg frei (Wien: Verl. für Gesellschaftskritik, 1994), 23. Močno je zagovarjal kakovosten pouk, a je hkrati želel otroke naučiti samostojnosti in uporabe pridobljenega znanja v življenju. Kljub neodobravanju kolegov, tudi nadrejenih, je z otroki večkrat izpeljal številne sprehode in izlete v naravo in pri tem opazoval njene učinke na izboljšanje splošnega počutja otrok. »Georg Schmiedel,« Der Naturfreund, 1925, 139–40.

Kot je zapisano v njegovem nekrologu, je šlo za odličnega in zelo aktivnega pedagoga, med drugim predsednika pedagoške družbe in zagovornika ročnih del. »Todesfälle,« Neue Freie Presse, Morgenblatt, 26. 2. 1929, št. 23151, 6. »Todesfälle,« Wiener Zeitung, 27. 2. 1929, št. 49, 2. Kot učitelj je mladim želel vzbuditi ljubezen do narave in tudi delavskemu razredu približati naravo kot vir, ki krepi in napaja človeka. Z obžalovanjem je gledal, kako delavstvo prosti čas preživlja v zakajenih gostilnah in zatohlih kamrah stanovanj. S svojim delovanjem je želel delavce iz teh razmer popeljati v svet narave. Pils, Berg frei, 24.

Ustanovitev Turističnega društva prijateljev prirode

Med 22. marcem in 12. aprilom 1895 je Schmiedel v delavskem časopisu Arbeiter-Zeitung Arbeiter-Zeitung je bil delavski časopis, ki je izhajal v obdobju 1889–1985 na Dunaju. – Österreichische Nationalbibliothek, pridobljeno 22. 5. 2024, https://anno.onb.ac.at/info/gle_info.html. objavil inserat, s katerim je pozival somišljenike k ustanovitvi Turistične skupine (Touristengruppe). Odgovorilo mu je 30 oseb, med drugim Josef Rohrauer, njegov oče Alois Rohrauer Alois Rohrauer (* 28. 2. 1843, Spital/Pyhrn (Zgornja Avstrija); † 7. 12. 1923, Dunaj), kovač, ustanovitelj društva Naturfreunde. – Geschichtewiki, pridobljeno 22. 5. 2024, https://www.geschichtewiki.wien.gv.at/Alois_Rohrauer. in takrat še študent prava Karl Renner, Karl Renner (* 14. 12. 1870, Dolní Dunajovice, Moravska, † 31. 12. 1950, Dunaj), avstrijski pravnik in politik . – Wienbibliothek im Rathaus, wienbibliothek / Renner, Karl [1–3]. poznejši kancler. Kot piše Manfred Pils v knjigi Berg frei, so Alois Rohrauer, Leopold Happisch Leopold Happisch (* 1. 4. 1863, Ottakring; † 19. 11. 1951, Dunaj), tiskar, ustanovitelj društva Naturfreunde. – Geschichtewiki, pridobljeno 20. 5. 2024, https://www.geschichtewiki.wien.gv.at/Leopold_Happisch. in Anton Kreutzer spomladi in poleti 1895 napisali statut bodočega društva, na velikonočni ponedeljek 14. aprila 1895 pa je bil izpeljan prvi izlet na Anninger (675 metrov visok vrh v Dunajskem gozdu), ki se ga je udeležilo 85 žena in mož, študentov, učiteljev, delavcev vseh poklicev. Pils, Berg frei, 22.

16. septembra se je na ustanovnem sestanku v gostišču Pri zlatem risu (Zum goldenen Luchsen) na Dunaju (v Neulerchenfeldu) zbralo 185 moških in žensk, ki so potrdili ustanovitev Turističnega društva prijateljev prirode (Touristenverein Die Naturfreunde). Letna članarina je znašala en goldinar, predsednik je postal omenjeni Alois Rohrauer, po katerem se danes imenuje koča Rohrauerhaus (v Ennstalskih Alpah). Geschichtewiki, pridobljeno 20. 5. 2024, https://www.geschichtewiki.wien.gv.at/Alois_Rohrauer.

Članarina je za tisti čas bila relativno visoka, če vemo, da je tričlanska družina leta 1896 za preživetje na mesec potrebovala 60–64 goldinarjev, mesečne mezde pa so, odvisno od panoge, znašale med 18–54 goldinarjev za ženske in 21–54 za moške. Karl Renner je oblikoval simbol novega združenja, stisk roke s tremi alpskimi vrtnicami, ki naj bi pomenil solidarnost z delavskim gibanjem. Pils, Berg frei, 23. Društvo je bilo dober teden po ustanovnem sestanku že uradno uvrščeno na seznam dunajskih društev. »Vereins- und Versammlungs- Anzeigen,« Arbeiter-Zeitung, 25. 9. 1895, št. 263, 6. Njegove podružnice (Ortsgruppen) so začele nastajati že kmalu po ustanovitvi, najprej v Gradcu, kjer so že 16. julija organizirali prvi izlet na okoliški hrib Plabutsch ( Buchkogel). Bichl, »Vom Verein 'die Naturfreunde',« Arbeiterwille, 13. 7. 1899, št. 28, nepaginirano. Časopis Arbeiterwille je izhajal v Gradcu v obdobju 1890–2001. – Österreichische Nationalbibliothek, pridobljeno, 17. 8. 2024, https://anno.onb.ac.at/info/awi_info.html.

Ker je bilo društvo namenjeno zlasti delavskemu razredu, je po pričakovanjih ustanovitev obeležil Arbeiterwille, »Sozialdemokratischer Touristenverband,« Arbeiterwille, 20. 4. 1895, št. 107, 5. a novico o novem društvu najdemo tudi v časopisu Gebirgsfreund. »Die Naturfreunde,« Gebirgsfreund, oktober 1895, št. 10, 118. V tem poleg dejstva o ustanovitvi beremo, da je novoustanovljeno društvo v svojem septembrskem programu načrtovalo deset celodnevnih in pet poldnevnih izletov. Ibidem. Mesečni načrt društva je sicer predvideval vsaj dva izleta tedensko. Ker je delavnik tudi ob nedeljah pogosto trajal do 16. ure, so bile izletne točke v bližini Dunaja. Pils, Berg frei, 29. Redna tedenska srečanja društva so sčasoma vse bolj preraščala v kulturne dogodke, ki so jih obogatila različna predavanja o naravi in znanosti. Člani so tako pridobivali dodatno izobrazbo, čas, preživet v naravi in na takšnih srečanjih, pa je zagotovo pomenil odmik od bremen težkega vsakdanjika. Ibid., 30.

Mesec dni pozneje, 15. julija 1897, je v nakladi 400 izvodov izšla prva številka društvenega časopisa, lahko bi zapisali uradnega glasila društva, Der Naturfreund. Ibid., 31.

Članstvo v društvu na Dunaju in v podružnicah je precej hitro naraščalo, kar pokaže spodnja tabela: Ibid., 32.

Tabela 1: Članstvo v društvu na Dunaju in v njegovih podružnicah Leto 1895 1896 1897 1898 1899 1900 1901 1902 1903

Centrala

moški

ženske

179

12

217

24

260

27

499

57

855

132

1183

217

1586

303

1965

368

2281

395

Podružnice 3 7 10 13 18 21 26 Skupno število članov 191 243 344 676 1289 2122 3070 3755 4421

Vir: Pils, Berg frei, 32.

Iz tabele je razvidno povečanje števila članov na Dunaju na več kot 2000. Kot vidimo, so bile od vsega začetka v društvo vključene tudi ženske, a je bilo njihovo število vedno precej manjše v primerjavi z moškim delom članstva in ni preseglo številko 400. Po podatkih iz literature je skupno število članov le približno, saj krajevne podružnice v centralo na Dunaj niso redno pošiljale podatkov o članstvu. Ibid.

Slika 1: Pozdrav Aloisa Rohrauerja, natisnjen na zadnji številki časopisa Naturfreund v 19. stoletju

Vir: Pils, Berg frei, 27.

Društvo se je močno zavedalo neprecenljivosti narave in je zato varovanje okolja ( Naturschutz) vključilo v svoj statut. Naturfreunde Oesterreichs, pridobljeno 28. 5. 2024, https://www.naturfreunde.at/ueber-uns/naturfreunde/geschichte/. Na ustanovnem sestanku graške podružnice (leta 1900) je ljubitelj narave Alois Schnepf za pozdrav štajerskih podružnic društva predlagal pozdrav Berg frei, kar je centrala na Dunaju sprejela za društveni slogan. Naturfreunde, pridobljeno 28. 5. 2024, https://www.naturfreunde.de/chronik.

Delovanje društva z njegovimi podružnicami lepo odslikava njegovo uradno glasilo Der Naturfreund, ki je torej začelo izhajati 15. julija 1897. Do prve svetovne vojne je s podnaslovom Mitteilungen des Touristen-Vereines »Die Naturfreunde« izhajalo vsakega 15. v mesecu, razen vojnih let, ko so izhajale dvojne številke, na Dunaju do leta 1934. Urejal ga je že imenovani Leopold Happisch. Österreichische Nationalbibliothek, https://anno.onb.ac.at/info/dna_info.html. Čeravno je večinoma naslavljal različne teme, povezane z naravo, so v rubriki Aus den Ortsgruppen dostopni podatki o delovanju posameznih podružnic. Pri opisu mariborske je časopis predstavljal tudi glavni vir, saj lokalni Marburger Zeitung ljubiteljem prirode ni posvečal pozornosti. Der Naturfreund je poleg rednih krajših novic o podružnicah objavljal daljše članke različnih vsebin, povezanih z naravo. Med njimi najdemo na primer povezavo z zgodovino v naslovnem članku nekega J. R. z naslovom Weltgeschichtliches über die Alpen. J. R., »Weltgeschichtliches über die Alpen,« Der Naturfreund, 15. 1. 1901, št. 1, naslovna stran. Sčasoma so se med zapisi vse pogosteje pojavljali članki o vedno bolj priljubljeni in razširjeni športni aktivnosti – smučanju. K. J., »Von Skilaufen,« Der Naturfreund, 15. 1. 1901, št. 1, 3-4.

Delovanje društva so spremljali še nekateri časopisi takratnega časa. Omenjen je že bil delavski Arbeiterwille. Poleg objave o ustanovitvi društva 6. julija 1899 v njem med drugim najdemo zanimiv Bichlov poziv vsem graškim prijateljem narave An die Naturfreunde. Bichel, »An die Naturfreunde,« Arbeiterwille, 6. 7. 1899, št. 27, nepaginirano. Avtor je izpostavil problem deklet in žena, ki se za hojo v naravi ne morejo kar tako priključiti h komurkoli. Menil je, da so prav organizirani odhodi v okviru društva zanje odlična priložnost in možnost obiska narave. Ibid.

Novice o društvu Naturfreunde lahko najdemo tudi v časopisih, ki so že v naslovu naslavljali takratne turiste, na primer v že omenjenem Gebirgsfreund in v Österreichische Touristenzeitung. Österreichische Touristenzeitung je izhajal dvakrat tedensko na Dunaju v obdobju 1881–1938. – Österreichische Nationalbibliothek, pridobljeno 20. 8. 2024, https://anno.onb.ac.at/info/otz_info.html. Slednji je med drugim v začetku leta 1899 objavil novice o dobrodelnih akcijah društva ob koncu minulega leta. V centrali društva na Dunaju so se namreč v božičnem času spomnili revnih prebivalcev gorskih vasi, predvsem otrok. Skupaj z Avstrijskim turistovskim klubom (Oesterreichisches Touristenclub – OeTC) so s prispevki podprli krajevne in šolske skupine pri organizaciji božičnih in novoletnih dogodkov. »Weihnachtsbetheilungen,« Österreichische Touristenzeitung, 16. 2. 1899, št. 4, 47. Ob tem lahko vidimo široko aktivnost društva Naturfreunde, ki se torej ni nanašalo zgolj na organizacijo izletov in gibanja v naravi nasploh, ampak je za šibkejše člane takratne družbe skrbelo tudi na drugačen način.

Društvo Naturfreunde pa ni bilo zanimivo samo za s turisti povezan tisk, kar dokazujejo objave v dnevnem časopisju, kot je bil denimo dunajski Neues Wiener Tagblatt. »Der Julienthurm auf dem Höllenstein,« Neues Wiener Tagblatt (Tages-Ausgabe), 3. 6. 1896, št. 181, 6. Neues Wiener Tagblatt – dnevni časopis, ki je izhajal na Dunaju v obdobju 1867 do 1945. – Österreichische Nationalbibliothek, pridobljeno 20. 8. 2024, https://anno.onb.ac.at/info/nwg_info.html.

Na Slovenskem sta delovali dve podružnici društva, v Mariboru in pozneje na Jesenicah. Tam je bila po poročanju osrednjega glasila društva z 22 člani ustanovljena 9. maja 1909. »Aßling,« Der Naturfreund, 1909, št. 6, 138. O društvu na Jesenicah gl. Majda Žontar, »Društva, ki so razvijala kulturo, telovadbo in planinstvo na Jesenicah do prve svetovne vojne,« v: Jeklo in ljudje: jeseniški zbornik, 1985, št. 5, 113. O njenem delovanju na Jesenicah so podatki precej skromni, saj je bilo v omenjenem glasilo mogoče najti le imena članov odbora. Arhiv Republike Slovenije ima v hrambi nekaj gradiva odbornika Jožeta Morettija, ki se je v društvo vključil tik pred začetkom prve svetovne vojne. V njegovi zapuščini sta med drugim zanimiva statut društva iz leta 1895 in članska izkaznica iz leta 1915. Jože Moretti (* 28. 4. 1893, Bekštajn, Beljak, † 14. 6. 1971, Novo mesto). – SI AS 1534, Moretti Jože, 1895–1968, /1.

Slika 2: Naslovnica časopisa Naturfreunde Vir: Der Naturfreund, 15. 1. 1901, naslovnica.

Mariborska podružnica

Ustanovitev in delovanje podružnice

V razmerah intenzivnega spopada nemške in slovenske strani »za dušo vsakega posameznika« Cvirn, »Med nacionalizmom in nacionalno koeksistenco,« 235. je bila 29. junija 1905 na pobudo enega najpomembnejših pionirjev štajerske socialne demokracije, že omenjenega Rudolfa Bichla, ustanovljena mariborska podružnica društva Naturfreunde. Glavni pobudnik za njeno ustanovitev je bil tam leta 1894 pred tem aretiran, ker se je udeležil socialdemokratskega protesta za splošno volilno pravico. Dve leti pozneje se je Bichl preselil v Gradec in svojo izobrazbo izkoristil za delo v upravi strankarskega časopisa Arbeiterwille, Österreichische Nationalbibliothek, pridobljeno, 24. 5. 2024, https://anno.onb.ac.at/info/awi_info.html. ki ga je urejal od aprila 1894 do februarja 1899. Leta 1900 je bil prvič izvoljen v občinski svet Gradca. Od leta 1921 do 1922 je bil župan Leobna in 20. novembra 1923 je bil prvič izvoljen v štajerski parlament, v katerem je deloval do 4. decembra 1930. Rote Mark, pridobljeno 20. 8. 2024, https://rotemark.at/biografien/rudolf-bichl/.

Na ustanovnem sestanku podružnice Naturfreunde v Mariboru, katerega cilj je bilo približati naravo vsem delavcem, se je po branju statuta vanjo včlanilo 27 oseb. Vodilne položaje so zasedli: predsednik Rudolf Bichl, namestnik Hans Krainer, blagajnika Ignaz Sitter in Josef Posne, skrbnik Franz Ojstriš, zapisnikarja Hans Lorbek in Karl Strschina ter kontrolor Wilhelm Močnik. »Marburg,« Der Naturfreund, 1905, št. 7, 90. Kot vidimo, se med priimki pojavljajo tudi slovenska imena, med omenjenimi pa najdemo tudi znane predstavnike socialne demokracije. Močnik, denimo, je med drugim odprl slavnostno praznovanje prvega maja leta 1918 v Mariboru. »Mariborsko pismo,« Slovenec, 3. 5. 1918, št. 101, 3. Franc Rozman, »Praznovanje prvega maja 1918 na Spodnjem Štajerskem,« Zgodovinski časopis 46, št. 2 (1992): 225–32.

Članarina je znašala 2 k in 40 h, kar je bilo glede na podatek, da so nekateri delali za 4 krone tedensko, kar precej. Tega stroška so bili oproščeni vsi, ki so že bili člani kakšnega nepolitičnega štajerskega društva, prav tako tudi njihovi družinski člani, ki niso bili samostojni. Članarino je bilo mogoče plačati v dveh obrokih. Po podatkih so bila srečanja organizirana vsak drugi četrtek v prostoru društva Verbrauchs- und Sparverein. Na njegov naslov Bergstraße 4 je bilo mogoče pošiljati tudi vse dopise v zvezi z društvom. »Marburg,« Der Naturfreund, 1905, št. 7, 90.

Rudolf Bichl je bil predsednik društva dve leti, nato je vodstvo prevzel Karl Strschina, ki ga je po treh letih vodenja, leta 1914, zamenjal Johann Vollmeier, »Marburg,« Der Naturfreund, 1914, let. 18, 61. tega pa leta 1918 Franz Maier, »Marburg,« Der Naturfreund, 1918, št. 3/4, 47. ki se mu je na tem položaju na zadnji seji društva v začetku leta 1919 pridružil Franz Bračič. »Marburg,« Der Naturfreund, 1919, št. 5/6, 77. Karl Strschina je bil pozneje tudi član Hranilnega in posojilnega društva delavcev v Mariboru, zadruge z omejenim jamstvom ( Spar- und Vorschußverein der Arbeiter in Marburg, Genossenschaft mit beschränkter Haftung). »Oglas,« Marburger Zeitung, 4. 3. 1943, št. 63, 8.

Za vtis o delovanju mariborskega društva si oglejmo leto 1909. V tem letu je bilo izvedenih 12 poldnevnih in 18 celodnevnih izletov, dva dvodnevna izleta, po en tridnevni izlet in en štiridnevni izlet s skupaj 391 udeleženci. »Marburg,« Der Naturfreund, 1910, št. 2, 51. Organizirani sta bili dve generalni zasedanji in izvedenih 12 društvenih večerov: večer branja del Petra Rossega, Peter Rosseg (* 31. 7. 1843 Alpl; † 26. 6. 1918 Krieglach), pisatelj, poet. – Constantin von Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, zv. 26 (Wien: Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, 1874), 355–59. štajerski večer, trije zabavni večeri ter sedem sej podružnice. Število članov je v omenjenem letu doseglo število 84. »Marburg,« Der Naturfreund, 1910, št. 2, 51. Oktobra istega leta je bil v okviru mariborskih prijateljev narave ustanovljen tudi zimski odsek (Wintersportsektion) z odborniki: Wilhelmom Gerlutschniggom (predsednikom), Josefom Strutzem (namestnikom), Franzem Broschejem (zapisnikarjem), Th. Gottliebom (blagajnikom), Philippom Hatzem (skrbnikom), Christianom Bratschitschem in J. Anderletom (kontrolorjema). »Marburg,« Der Naturfreund, 1909, št. 11, 258.

Društvo je organiziralo različno dolge izlete; jeseni leta 1913 so se denimo odpravili na Obalo, pri čemer so obiskali še Postojnsko jamo, Trst, grad Miramar itd. »Marburg,« Der Naturfreund, 1913, 118. Poleg organizacije in izvedbe izletov so društveniki sodelovali pri večjih dogodkih v mestu in okolici. Tako jih lahko srečamo pri slavnostnem odprtju koče na Pohorju, »Marburg,« Der Naturfreund, 1909, št. 7, 162. katere gradnjo je podpirala mariborska podružnica DuOeAV. Peternel, V višine in globine, 169–73. Omenjeni dogodek ni odmeval samo v lokalnem časopisu, ampak so zanj izvedeli tudi bralci dunajskega časopisa Gebirgsfreund, »Marburgerhűtte im Bacherngebiete,« Gebirgsfreund, 10. 10. 1913, št. 10, 179. kar je bila zagotovo dobra reklama za Pohorje. Kočo, ki še danes stoji na mali planoti na južni strani pohorskega hrbta pod Reškim vrhom (1142 m) in Ledinekovim koglom (1182 m), je po prvi svetovni vojni, 16. julija 1921, kupila mariborska podružnica SPD in jo po preureditvi slavnostno odprla 14. maja 1922. Planinska zveza Slovenije, pridobljeno 8. 11. 2022, https://www.pzs.si/koce.php?pid=112.

Leta 1910 je mariborsko društvo Naturfreunde praznovalo pet let delovanja. Po poročanju časopisa Naturfreund je bilo slavje dopoldan dobro obiskano, prisotni so med drugim bili delegati iz sosednje podružnice Gradec in deželnih oblasti. Slavnostni govor, ki je doživel velik aplavz, je imel deželni poslanec Albert Horvatek, na programu je bilo branje 19 voščil in telegramov preostalih podružnic društva, tudi iz Londona, voščilo pa je poslala tudi mariborska podružnica DuOeAV. Albert Horvatek, (* 19. 8. 1859, Gradec, † 27. 1. 1915, Maribor), politik in pisatelj. – Matjaž Partlič, Albert Horvatek. (1859–1915), Obrazi slovenskih pokrajin, pridobljeno 10. 8. 2022, https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/horvatek-albert/. O njegovem političnem udejstvovanju gl. tudi Franc Rozman, »Delavsko gibanje v Mariboru do prve svetovne vojne,« Zgodovinski časopis 33, št. 3 (1979): 416. Popoldansko slovesnost so morali zaradi slabega vremena prestaviti v notranjost društvenega prostora. S., »Marburg,« Der Naturfreund, 1910, 176.

Zaton podružnice

Iz zapisov osrednjega časopisa Naturfreund lahko delovanju podružnice v Mariboru sledimo tudi med prvo svetovno vojno, saj so bili izleti kljub pomanjkanju hrane dobro obiskani. »Marburg,« Der Naturfreund, 1919, št. 5/6, 77. Društveni večeri niso bili več tako pogosti, dobivali so se le enkrat na mesec, in sicer zadnji četrtek v mesecu. »Marburg,« Der Naturfreund, 1916, št. 2, 46. Po koncu vojne je bilo na februarski skupščini leta 1919 sicer označenih kar 27 novih članov, »Marburg,« Der Naturfreund, 1919, št. 5/6, 77. a je bila to žal le zadnja svetla iskra pred zatonom. Politične razmere v prostoru delovanja društva Naturfreunde so se po koncu prve svetovne vojne precej spremenile. Velik del območja njegovega delovanja je postal del druge države: najprej Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, Več o tem gl. Jurij Perovšek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov (Ljubljana: Modrijan, 1998). po 1. decembru 1918, z združitvijo Države SHS in Kraljevine Srbije, pa del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Več o tem gl. Andrej Rahten idr., Velikih pet in nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev = Les cinq grands et la création du Royaume des Serbes, Croates et Slovènes (Loka pri Mengšu: Center za evropsko prihodnost; Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2011). Delovanje vseh nemških društev v takratnem slovenskem prostoru je po koncu vojne najprej prizadela uredba nove vlade, ki je prevzela nadzor nad vsem premičnim in nepremičnim premoženjem podjetij, združenj in društev, ki svojega sedeža niso imeli pod njeno jurisdikcijo. Uredba o nadzoru nad podjetji in nepremičninami (Verordnung der Nationalregelung der SHA Zl. 232 über die Aufsicht über die Unternehmen und Liegenschaften) je v 15 točkah natančno določala prihodnost »tujega« premoženja. Usodo slednjega je zapečatil že prvi člen uredbe, zoper katerega pritožba ni bila mogoča: »Slovenska deželna vlada lahko nadzoruje vsako podjetje ali podružnico podjetja na območju SHS, katerega celotni dohodek ali del dohodka se steka v tujino ali za katerega obstajajo razlogi za sum, da se v območju SHS namerava na kakršenkoli način izogniti obdavčitvi.« A AVI Archiv Alpenverein Innsbruck, OeAV SE 252.103 Krain Rizzi. 14. člen omenjene uredbe je vse organizacije, združenja itn. (torej tudi podružnice DuOeAV) opozarjal, da morajo na podlagi odredbe deželne vlade, ki je bila prevedena, prenesti svoj sedež iz tujine v Ljubljano. Ibid.

O tem so bili obveščeni tudi bralci Marburger Zeitunga, ki je sredi junija objavil vest o razpustitvi nemških društev v mestu. »Vereinsauflösungen,« Marburger Zeitung, 17. 6. 1919, št. 131, 3. »Vereinsauflösungen,« Marburger Zeitung, 24. 6. 1919, št. 136, 3. »Weitere Vereinsauflösungen,« Marburger Zeitung, 1. 7. 1919, št. 142, 3.

Delovanje društva po letu 1919

Zaton podružnice v Mariboru po koncu prve svetovne vojne še zdaleč ni pomenil konca društva Naturfreunde. To je namreč leta 1919 imelo 46.000 članov, tri leta pozneje pa že 159.000. Ker se je društvo leta 1933, ob prihodu Hitlerja na oblast, izrazito postavilo na nasprotno stran, je bilo prepovedano. S tem je bila povezana tudi zaplemba premoženja društva, to je 428 koč, od tega skoraj 300 na nemških tleh. Takoj po koncu druge svetovne vojne so ob obnovi Nemčije hkrati začele nastajati tudi podružnice društva. Leta 1950 se je društvo preimenovalo v Naturfreunde Internationale (NFI). Leta 1962 je NFI imel 270.000 članov v 17 državah na vseh petih kontinentih. V nemškem prostoru je bilo tistega leta že skoraj 400 koč, članov pa 100.000. Naturfreunde Deutschland, pridobljeno 27. 5. 2024, https://www.naturfreunde.de/chronik.

Društvo je (bilo) v avstrijskem prostoru precej dejavno, kar dokazujejo številne akcije. Tako so denimo leta 1980 zbrali več kot 11.000 podpisov za ustanovitev Narodnega parka Visoke Ture (Nationalpark Hohe Tauern) v velikosti 11 kvadratnih kilometrov, v katerem so poleg informacijskih tabel postavili tudi koče. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je društvo v želji po aktivaciji mladih organiziralo brezplačne ekskurzije na temo vodovja v okolici Dunaja. Ob 100-letnici delovanja društva leta 1995 so izdali posebno znamko, leta 1999 pa je prišlo do ustanovitve akademije Naturfreunde-Akademie, v kateri nudijo dodatna izobraževanja za člane društva.

Z začetka tega stoletja velja omeniti precej velik projekt iz leta 2002 – Kulturno alpsko pot ( Kulturweg Alpen) v dolžini 1700 km. Leta 2011 je bila ustanovljena Team/Alpin/Akademie, dodatni izobraževalni program, namenjen predvsem inštruktorjem in vodnikom. Naturfreunde Österreich, pridobljeno 27. 5. 2024, https://www.naturfreunde.at/ueber-uns/naturfreunde/geschichte/.

Zaključek

Starost različnih zgodovinskih virov dokazuje, da zavedanje o zdravilnih učinkih gibanja in bivanja v naravi ter posledično tudi o njeni zaščiti ni novost sodobnega sveta. Od druge polovice 19. stoletja se je takšno ozaveščanje krepilo z ustanavljanjem planinskih društev, še zlasti pa z ustanavljanjem posebnih društev, ki niso želela le užitkov v naravi, ampak so jo v prvi vrsti hotela zaščititi. Med takšne sodi tudi Turistično društvo prijateljev prirode, ki je bilo ustanovljeno na Dunaju in je imelo podružnice širom današnjega evropskega prostora, tudi v takratnem slovenskem območju, v Mariboru in na Jesenicah. Društvo je bilo namenjeno predvsem slabo plačanim, saj se je v luči širših družbenih sprememb vse bolj uveljavljalo prepričanje o zdravilnih učinkih gibanja v naravi. Z organizacijo izletov in predavanji so v okviru društva želeli širiti zavedanje o blagodejnih učinkih gibanja v naravi tudi med družbenim slojem, katerega delovne razmere so bile slabe in ki je prosti čas večinoma preživljal v prostorih zatohlih gostiln. V nasprotju s podružnico v Mariboru nam maloštevilni viri za podružnico na Jesenicah pričajo praktično zgolj o njenem obstoju. O delovanju mariborske pa lahko povsem mirno zapišemo, da je v celoti sledila programu društva. Organizirala je številne izlete v bližnjo okolico in po takratnem slovenskem prostoru ter organizirala kulturne in družabne večere. Njeno delovanje je izpričano do začetka leta 1919, ko je zaradi novonastale družbenopolitične stvarnosti bila ukinjena. Turistično društvo Naturfreunde se je sicer po koncu druge svetovne vojne močno okrepilo in ima danes podružnice na petih kontinentih.

Za konec naj delim samo še misel, ki je pri proučevanju virov vedno bolj silila v ospredje. Vpetost slovenskega območja na prelomu iz 19. v 20. stoletje v širši evropski kontekst nikakor ni bila zgolj geografska. Potrditev tega je tudi delovanje podružnic društva Naturfreunde v sicer robnem delu monarhije, ki pa je v resnici močno sledilo družbenim gibanjem prostora onkraj Karavank.