Za predlagani sistem za zaznavanje sprememb v rabi v prvi vrsti potrebujemo korpus, ki vsebuje besedila iz različnih časovnih obdobij in ga je mogoče razdeliti na časovne rezine. Dolžina posameznih časovnih obdobij in razmejitve med obdobji so poljubne, v praksi pa so pogojene z raziskovalnim vprašanjem in količino podatkov, ki je na voljo. V idealnem primeru naj bi vsaka časovna rezina korpusa vsebovala vsaj pet milijonov besed. To omogoča sestavo obsežnega besedišča, ki mu lahko določimo spremembo v rabi skozi čas. Vsaka beseda, za katero želimo izmeriti spremembe v rabi, se mora za veljavnost rezultatov v vsaki časovni rezini korpusa pojaviti vsaj 20-krat, v idealnem primeru vsaj 100-krat. Manj kot 20 pojavitev določene besede namreč ne omogoča izdelave dovolj kakovostne distribucije rab besede za posamezno obdobje.

Eden od pomembnih kriterijev za izbor metode je tudi skalabilnost. Večina metod, ki temeljijo na kontekstualnih vložitvah, je neprimernih zaradi ogromnih potreb po delovnem spominu (RAM), saj je treba v spomin shraniti vektorsko reprezentacijo za vsako pojavitev besede v korpusu. Izbrana metoda po drugi strani s pomočjo posebnega mehanizma predhodne agregacije vektorskih reprezentacij na podlagi kosinusne podobnosti omogoča, da se za vsako besedo v določeni časovni rezini korpusa shrani do največ 200 besednih vložitev, kar omogoča rabo metode na velikih korpusih in na celotnem besedišču korpusa. Montariol et al., »Scalable and interpretable.«

Največji korpus, na katerem je bil preizkušen sistem, je vseboval približno 100 milijonov besed na časovno rezino in besedišče, sestavljeno iz približno 8000 lem, Ibidem. a teoretično zgornje meje za velikost korpusa ni. Vendar pa je treba upoštevati nekatere praktične omejitve, saj se z velikostjo besedišča in številom časovnih obdobij povečajo tudi zahteve po diskovnem spominu.

Sistem za zaznavanje sprememb v rabi besed je sestavljen iz več zaporednih korakov, združenih v tako imenovani »cevovod«. Najprej potekajo predprocesiranje korpusa, adaptacija jezikovnega modela na domenski korpus, razdelitev korpusa na časovne rezine in luščenje kontekstualnih vložitev iz jezikovnega modela. Sledijo gručenje kontekstualnih vložitev, izdelava distribucij gruč glede na časovno obdobje in merjenje sprememb v rabi med časovnimi obdobji. Vsakega od teh korakov pojasnimo spodaj.

Sistem nam obenem omogoča, da s pomočjo metode za interpretacijo hitro razumemo, kako se raba posamezne besede med časovnimi obdobji spreminja. To dosežemo z uporabo mere TF-IDF (angl. term frequency-inverse document frequency). Za vsako rabo posamezne leme imamo na voljo kontekst, tj. poved, v kateri se določena lema pojavi v obliki neke pojavnice. Povedi, ki vsebujejo posamezne rabe besede, ki pripadajo isti gruči, najprej združimo v t. i. »dokument«, nato pa za vsak tak dokument izluščimo najbolj razločevalne unigrame, bigrame in trigrame, torej nize ene, dveh ali treh besed, ki dokumente med seboj najbolje razločijo. Primeri takih razločevalnih nizov so vidni na Sliki 2, prvo gručo tako označujeta mdr. unigram okno ter bigram klikniti jeziček. Te pridobimo s pomočjo algoritma TF-IDF, pri čemer kot korpus obravnavamo skupek vseh »dokumentov«, tj. množico vseh povedi, v katerih se posamezna lema pojavi. Iz korpusa izključimo nepolnopomenske besede (angl. stopwords) Uporabljata se tudi izraza »pomensko prazne« ali »blokirane« besede, ki običajno vključujejo nepolnopomenske besedne vrste in/ali zelo pogoste besede. V predstavljenem eksperimentu smo uporabili seznam 1071 besed, izluščenih iz korpusa Kres, torej korpusa standardne slovenščine. Na seznam so uvrščeni predlogi, vezniki, členki in zaimki. Seznam vsebuje različnice, ne samo lem. in besede, ki se pojavljajo v več kot 80 odstotkih gruč. S tem zagotovimo, da so izbrani ključni izrazi za vsako gručo čim bolj specifični in jih tako kar najbolje ločijo. Na koncu dobimo seznam do sedmih ključnih izrazov za vsako gručo, ki nudijo vpogled v posamezno rabo besede.

Do rezultatov sistema je mogoče dostopati prek spletnega uporabniškega vmesnika, ki omogoča hitro interpretacijo in analizo sprememb v rabi. Vmesniki so prosto dostopni na naslovu http://kt-nlp-demo.ijs.si:8080. Sestavljen je iz dveh ločenih komponent. Prva ponuja globalni pogled na celoten korpus oziroma vsebovana obdobja v obliki tabele (Slika 1), kjer najdemo vse besede, ki se v korpusu pojavijo najmanj 20-krat, skupaj z njihovo izmerjeno spremembo v rabi med dvema obdobjema, skupni seštevek izmerjenih sprememb in število pojavitev v posamičnem obdobju. Besede so privzeto razvrščene glede na skupni seštevek izmerjenih sprememb v rabi med prvim in zadnjim časovnim obdobjem, vendar tabela omogoča razvrščanje po poljubnem stolpcu.

Do druge komponente uporabniškega vmesnika pridemo tako, da kliknemo na posamezno besedo v tabeli. Ta komponenta nudi podrobnejši prikaz in kontekst sprememb v rabi za posamezno besedo po časovnih obdobjih (Slika 2). Komponenta vizualizira posamična časovna obdobja v stolpcih tako, da z različnimi barvami predstavi distribucijo rab besede v posamičnem obdobju. V legendi slike nam vmesnik nudi tudi hitro interpretacijo gruč s ključnimi besedami in besednimi zvezami, specifičnimi za posamično gručo (predstavljeno v prejšnjem poglavju Interpretacija rezultatov sistema). S klikom na posamezno rabo (tj. barvo, ki predstavlja posamezno gručo) na sliki se nam spodaj izpiše seznam kontekstov (tj. povedi), ki sodijo v to gručo.

Uporabniški vmesnik je zasnovan tako, da lahko uporabnik z bolj splošnih informacij (na korpusni ravni), ki jih prikazuje prva komponenta, hitro (s pomočjo klika na posamezno besedo) prehaja na podrobnejše informacije (na besedni ravni), ki jih prikazuje druga komponenta, kar omogoča hiter vpogled v spremembe v rabi besede in podpira nadaljnjo analizo teh sprememb. V naslednjem poglavju podrobneje prikažemo, kako je sistem mogoče uporabljati v tem sosledju, in evalviramo rezultat sistema na dva načina. Pri prvem sistem uporabimo za odkrivanje in analizo pomenskih premikov, pri drugem pa za sociolingvistično analizo, kjer vzporejamo spremembe v jezikovni rabi s specifičnimi spremembami v družbi.

#datoteka Slika2.jpg

Kot smo že opisali, je korpus za merjenje dolgoročnih sprememb sestavljen na eni strani iz besedil, nastalih v obdobju 1990–1997, in na drugi iz besedil, nastalih v letu 2018. Med prvimi 50 besedami z največ spremembami glede na mero JSD K5 All močno prevladujejo pridevniki (29), sledijo samostalniki (16), medtem ko so glagoli (2) in prislovi (2) manj pogosti. V analizi se glede na pogostost posvetimo prvim trem pridevnikom (diagonalen, stebrn, jonski) in prvim trem samostalnikom (podprogram, portal, izbijanje) na seznamu.

Glede na mero JSD je v drugem obdobju najbolj drugačna raba pridevnika diagonalen. V obdobju devetdesetih se pojavljata izključno dve gruči pomenov/rab (Slika 3). Analiza povedi v gručah pokaže, da obe gruči vsebujeta mešane rabe besede, tako dobesedne (»diagonalna razpoka«, »diagonalna črta«), metonimične (»diagonalni korak«, »diagonalni bralec«) kot metaforične (»diagonalno zavezništvo«, »diagonalna kumulacija«). V letu 2018 vse te rabe praktično izginejo, prevladuje raba besede v športnih kontekstih. Ta pomen/raba je v sistemu sicer predstavljena v treh različnih gručah, vendar pa gre tako glede na izredno podobne ključne besede kot tudi glede na povedi v teh gručah za zelo podobno rabo. V povedih se namreč raba manifestira v zgolj nekaj besednih zvezah, in sicer se beseda diagonalen pojavlja kot prilastek samostalnikov strel, udarec, bekhend, forehand, podaja, polvolej, predložek.

Druga najbolj spremenjena beseda je pridevnik stebrn. Sistem prikaže, da se je v obdobju do 1997 beseda pojavljala v treh gručah v vijolični, zeleni in modri barvi (Slika 4). Te so okarakterizirane s ključniki, ki med drugim vsebujejo besede miza, podnožje, stoletje, zaključek, vitek, stranica, povezati pa stena, predpostavka, osrednji ter lopa, plečnikov, masiven, odprt, dediščina. Pregled povedi prve in tretje gruče nakazuje rabo besede predvsem v dobesednem pomenu, tj. nanašajoč se na steber kot gradbeni element. Primeri takih sintagem so »stebrno podnožje« (= podnožje iz stebrov), »stebrni okvir« (= okvir iz stebrov), »stebrni obod« (= obod iz stebrov), »stebrna dvorana« (= dvorana s stebri). V drugi gruči rab/pomenov se poleg dobesednih pojavijo tudi metonimične rabe, kot je »stebrni red« (stil stebrov), in metaforične rabe, kot so »stebrna spremljava« (poosebitev), »(tro-)stebrni sistem pokojnin«, »stebrni mit (kulturne industrije)« ali »stebrni plašč«. V letu 2018 se raba popolnoma spremeni. Tu močno prevladujeta gruči, ki se nanašata na pojav t. i. stebrnega udara, nesreče v rudniku, pri kateri pride do zrušitve (varnostnega) stebra. Gre za termin, pri katerem lahko prepoznamo metaforično motiviranost, saj ne gre za steber kot gradbeni element, temveč za hribino, puščeno pri izkopu rudnika, ki je prvemu podobna po svoji podporni funkciji. Glede na kontekste rabe v povedih ugotavljamo, da jih sistem v dve različni gruči najverjetneje razvršča glede na skladenjske lastnosti: medtem ko se v rdeči gruči zveza v veliki večini pojavlja zgolj v imenovalniku, se v oranžni gruči zveza uporablja le v neimenovalniških sklonih.

Tretja beseda po vrsti je pridevnik jonski. V obdobju 1990–1997 se pojavlja v mešanih rabah in kontekstih, ki se nanašajo na Jonce. Povečini gre za metonimično rabo (»jonski tempelj«, »jonska mesta«, »jonska šola«), pojavlja se tudi čisto dobesedna raba (»jonski Grki«, »jonski pomorščaki«). V letu 2018 močno prevladuje zgolj ena vrsta rabe/pomena, kjer se pridevnik ne nanaša na Jonce, temveč na geografsko regijo, pokrajino. Tu gre za rabo besede v zvezah »jadransko jonska (makro)regija«, »jadransko jonska pobuda«, »jadransko jonski koridor«, »jadransko jonska strategija«, ki se v veliki meri pojavljajo v novičarskem žanru in političnem kontekstu. Pojav in porast teh rab je mogoče povezati s specifičnim dogodkom oziroma dogajanjem med obdobjema, in sicer predvsem z oblikovanjem »jadransko-jonske makroregijske strategije« leta 2014 kot združenja držav članic znotraj Evropske unije ter drugih držav v geografski regiji. Evropska komisija, »EU Strategy for the Adriatic and Ionian Region,« https://ec.europa.eu/regional_policy/policy/cooperation/macro-regional-strategies/adriatic-ionian_en, dostop 15. 4. 2025.

Prvi samostalnik na seznamu je beseda podprogram. Beseda je precej pogostejša v obdobju devetdesetih let, kjer naj bi se pojavljala v štirih različnih rabah (Slika 5). Te štiri gruče so opredeljene s podobnimi ključniki, med drugim parameter, klic, spremenljivka, funkcija, tip, procedura; then, procedura, writeIn, while, else. Kot dokazujejo tudi konteksti rabe (povedi), se beseda v teh gručah nanaša na računalniški pomen, ki je obeležen v slovarju: 'program v okviru določenega programa, ki se lahko večkrat uporabi v istem ali v drugem programu'. Raba v letu 2018 kaže na pojav in veliko prevlado drugačnega pomena besede, ki ga predstavlja gruča s ključniki projekt, evropski, podprogram kultura, slovenski, organizacija, evro, sodelovanje. Pomena ni mogoče najti v slovarju neposredno pod leksemom podprogram, temveč pod prvim pomenom pomenskega korena besede oziroma pod leksemom program: 'skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev'. Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, pridobljeno 1. 2. 2025, www.fran.si. Primer kaže v prvem obdobju zožitev pomena na specifični računalniški pomen korena program, ki je prav tako edini slovarski pomen, ki sovpada s pojavom interneta, prvim prevodom operacijskega sistema Windows v slovenščino in razvojem drugih informacijsko-komunikacijskih tehnologij v devetdesetih letih.

Zanimivo je, da je povsem nasproten trend viden pri samostalniku portal na šestem mestu v tabeli. Tu je v obdobju do 1997 mogoče zaznati rabo besede v treh gručah, opredeljenih med drugim s ključniki gotski portal, okno, ohranjen, avtocesta biti; renesančen portal, kamnit portal, pročelje. Le nekaj primerov rabe je za gručo s ključniki spleten, portal, portal lahko, podatek, medij, podjetje, slovenski portal, informacija. Po drugi strani ta in v letu 2018 novonastala gruča s ključniki poročati portal, spleten portal, hrvaški portal, portal siol, navajati portal, pisati portal, novičarski portal močno prevladujeta v drugem obdobju, kjer bolj dobesedna raba iz domene arhitekture, gradbeništva praktično izgine. Zanimivo je, da je arhitekturni pomen 'arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo' Slovar slovenskega knjižnega jezika, pridobljeno 1. 2. 2025, www.fran.si. v prvi različici SSKJ še edini pomen, medtem ko se v drugi različici (SSKJ2) že pojavi novi. Pri tem gre za metaforično razširitev etimološko starejšega pomena, ki je v novejši različici slovarja definiran kot 'spletna stran, ki na pregleden način združuje dostop do različnih informacij in storitev'. Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, pridobljeno 1. 2. 2025, www.fran.si. V novi različici je novi pomen (glede na pogostost rabe, zaznane s tem sistemom, povsem upravičeno) že postavljen na prvo mesto.

Naslednji primer kaže nekoliko manj očitne spremembe v rabi oziroma rabo besede izbijanje v zelo podobnih pomenih in kontekstih. Slovar besedo razlaga zgolj z definicijo »glagolnik od izbijati«, Ibidem. medtem ko sistem razločuje štiri gruče rabe. V obdobju 1990–1997 je najpogostejša nevezljiva raba v pomenu 'balinanje', in sicer bodisi samostojno bodisi z levim prilastkom hitrostno, precizno, natančno. V istem obdobju je prisotna, četudi mnogo manj pogosta, raba besede z desnim prilastkom v zvezah »izbijanje žoge«, »izbijanje balina«, »izbijanje ploščka«. V drugem obdobju, tj. v letu 2018, raba v smislu 'balinanja' popolnoma izgine. Poleg že omenjene rabe z desno vezljivostjo sistem v tem obdobju zazna še dve gruči, kjer z analizo primerov ugotovimo, da je beseda izbijanje tu večinoma negativno modificirana: »neuspešno izbijanje«, »poskus izbijanja (žoge)«, »po slabem izbijanju«. Sistem v tem primeru rabo razločuje na podlagi resnično subtilnih razlik, ki jih ni mogoče ugotoviti brez vpogleda v kontekst rabe.

Primer uporabniškega vmesnika za vhodni korpus, sestavljen iz petih zaporednih časovnih obdobij, smo že prikazali na Sliki 1. Besede so privzeto razvrščene po meri JSD K5 All, ki meri razliko med distribucijama v rabi besede med prvim in zadnjim obdobjem v korpusu (angl. beseda »All« označuje, da gre za spremembo v rabi besede od prvega do zadnjega obdobja). Četudi korpus za merjenje sprememb v zaporednih obdobjih zajema isti dve skrajni obdobji in nabor besedil kot korpus za dolgoročno merjenje sprememb, lahko zaradi zajema vseh besedil in obdobij naenkrat pride do drugačnega gručenja primerov in posledično distribucij.

Glede na ta kriterij se je, tako kot v prejšnjem poglavju, najbolj spremenila distribucija rab besede diagonalen. S pomočjo vrednosti v drugih stolpcih, ki prikazujejo spremembe med zaporednimi obdobji, opazimo, da je k spremembi na dolgi rok najbolj vplival prehod med obdobjema 2007 in 2013 (vrednost JSD je približno 0,38). Podobno kot v primerjavi rabe v obdobjih 1990–97 in 2018 iz prejšnjega poglavja gre pri tej zaznani spremembi predvsem za zožitev konteksta. Iz splošne rabe v zvezah »diagonalni korak«, »diagonalna črta«, »diagonalna razdalja«, kjer beseda modificira različne samostalnike, se raba v letu 2013 prevesi v praktično izključno (nogometni) športni kontekst, ki ga nakazujejo zveze »diagonalni strel«, »diagonalni predložek«, »diagonalna podaja«.

Drugi pridevnik, ki ga obravnavamo, je beseda pogovoren, katere največjo spremembo je sistem zaznal s prehodom med obdobjema 1990–97 in 2002. Podobno kot pri besedi podprogram iz prejšnjega poglavja lahko s pomočjo prikaza na Sliki 6 v prvem obdobju opazimo veliko prevlado gruče (več kot 80 odstotkov), ki predstavlja rabo v računalniškem kontekstu s ključnimi izrazi klikniti, gumb, pogovorno okno, slika. Po drugi strani se v naslednjem obdobju, tj. v letu 2002, raba besede ponovno posploši, saj je skoraj enakomerno razdeljena med vsemi petimi zaznanimi gručami. Pojavlja se v različnih zvezah, kot so »pogovorni jezik«, »pogovorna oddaja«, »pogovorni šov«, »pogovorna slovenščina«, »pogovorno okno«.

Še en pridevnik na seznamu je beseda težavnosten. Sistem največjo spremembo v rabi zazna med obdobjema 2007 in 2013. Pri tem je najvidnejši upad dveh gruč, ki ju zaznamujejo na primer težavnostna stopnja, godba, vzpon, zahteven, proga in težavnostna stopnja, težavnostna skupina, vaja, težavnostni izpit. Iz primerov rabe ugotovimo, da v obeh prevladuje predvsem zveza »težavnostna stopnja«, pojavi se še ob besedah skupina, razred, sezona, kategorija, nivo. Fraze so umeščene v raznovrstne kontekste, denimo športni (»kolesarski izleti različnih težavnostnih stopenj«), umetniški (»godbe v prvi težavnostni stopnji«), zdravstveni (»težavnostna stopnja jecljanja«), šolski, igričarski idr. V sledečem obdobju pa se poveča raba v gruči, ki jo zaznamujejo težavnostno plezanje, težavnostni pokal, plezalka, sezona, Janja Garnbret. Povedi gruče potrjujejo, da se pridevnik tu pojavlja izključno v kontekstu »težavnostnega plezanja«, tj. je prišlo v letu 2018 do izrazite zožitve rabe. Predvidevamo, da je prevlada gruče posledica predvsem medijskega poročanja o uspehih specifične slovenske plezalke, ki je pozornost prvič pritegnila z nastopom na svetovnem prvenstvu leta 2016. »Janja Garnbret pri 17 splezala na vrh sveta,« MMC RTV-SLO, nazadnje spremenjeno 17. 9. 2016, https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/janja-garnbret-pri-17-splezala-na-vrh-sveta/403013.

Prvi samostalnik med najbolj spremenjenimi besedami je evro na tretjem mestu v tabeli. Zanimivo je, da je največja sprememba po meri JSD zaznana med obdobjema 1990–97 in 2002 (in ne na primer na pragu leta 2007, ko je Slovenija uvedla valuto). V obdobju devetdesetih let se izmenjujeta dve gruči, opredeljeni s ključniki območje evra, indeks, eurostoxx, uvedba evra, tečaj evra, evropska centralna banka ter evropska borza, cena nafte, neenotno, valutni trg. Ključni izrazi in primeri rabe kažejo, da se beseda evro v teh gručah uporablja v bolj generičnem, abstraktnem kontekstu pomena 'denarna enota'. Konteksti vključujejo napovedi vzpostavljanja »evro območja« in načrte vpeljave nove valute. V letu 2002, ko valuta dejansko že zamenja lokalne valute, se pojavi konkretnejša raba besede v bolj specifičnih kontekstih (»500 evrov, »100 evrov«, »milijon evrov«).

Drugo mesto med najbolj spremenjenimi samostalniki, kot pri dolgoročnih spremembah, tudi v tem razseku korpusa zaseda beseda portal. Glede na različnost distribucij se je največja sprememba v rabi zgodila med obdobjema 1997 in 2002, kjer je opaziti najvidnejši upad v konkretni rabi, tj. v pomenu gradbenega elementa. V prvem obdobju namreč ta raba predstavlja veliko večino (73 odstotkov) primerov, v letu 2002 pa že pade na manj kot 18 odstotkov. Vse večji upad rabe po posamičnih obdobjih lahko spremljamo na Sliki 7.

Tretji samostalnik, ki odraža največ sprememb v zaporednih obdobjih glede na skupni seštevek, je razcep (Slika 8). Največ prispeva primerjava obdobij 2007 in 2013. V prvih treh obdobjih je raba skoraj enakomerno razporejena med tri prevladujoče gruče, in sicer vijolično s ključnimi izrazi razcep stranke, nevtron, politični razcep, notranji razcep, razcep jedra, modro z izrazi razcep stranke, politični razcep, povzročiti razcep, vladen, telo, slovenski razcep in zeleno z izrazi razcep ceste, razcep levo, obvoznica, zaprt razcep. Četudi ključni izrazi v prvih dveh gručah nakazujejo rabo le v političnem in fizikalnem kontekstu, primeri uporabe pokažejo zelo raznovrstno metaforično rabo: »notranji razcep« (osebe), »razcep na levo ali desno«, »verski razcep«, »razcep med demokrati«, »razcep med človekom in svetom«, »generacijski razcep«, »razcep med umom in telesom«, »razcep na dve identiteti«. Modra gruča vsebuje tudi nekaj primerov, kjer so razvidne bolj fizikalne in konkretne rabe: »razcep jeder«, »jedrni razcep«. Razlika med prvo in drugo gručo je videti zgolj skladenjske narave, v primerih rabe iz modre gruče se razcep pojavlja le v imenovalniku. Tretja oziroma zelena gruča zaznamuje rabo v slovarskem pomenu 'vsaka od cest, prog, ki nastane z razcepitvijo ceste, proge'. Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, pridobljeno 1. 2. 2025, www.fran.si. V zadnjih dveh obdobjih, tj. 2013 in 2018, pa se te rabe skoraj popolnoma umaknejo, v korpusu prevladujeta rdeča in oranžna gruča. Konteksti rabe vsebujejo enake ali vsebinsko zelo podobne izraze cesta, ljubljana, prometno, priključek, obvoznica, promet, zastoj. Po ključnih besedah se tematika rabe ujema z zeleno gručo. Iz primerjave povedi teh treh »cestnih« gruč pa ugotavljamo, da sistem ni razločil pomenskih, temveč žanrske in stilistične razlike. Za zeleno je namreč značilna bolj pripovedna, mestoma subjektivna raba, za oranžno in rdečo pa obvestilna raba s suhoparnim, objektivnim slogom.

V prejšnjih poglavjih smo pokazali, da lahko sistem uporabimo za analizo sprememb v rabi besed v različnih obdobjih. Meje med obdobji so bile določene glede na razpoložljive podatke, korpus Gigafida 2.0 smo razdelili na dve in pet obdobij, da smo preverili, kako uspešen je sistem pri zaznavanju dolgoročnih sprememb in sprememb v več zaporednih obdobjih.

V tem poglavju nas po drugi strani zanima, kako so specifični dogodki, teroristični napad v ZDA 11. septembra 2001 in obdobje »begunske krize« oziroma »dolgega poletja migracij« (2015–2016), vplivali na reprezentacijo fenomena migracij v slovenski družbi. V ta namen smo korpus Gigafida razdelili na pet jasno zamejenih obdobij: Sistem za analizo sprememb v rabi besed med temi petimi obdobji je dostopen na (E8-NLP) http://kt-nlp-demo.ijs.si:8080/semanticshifttable/6.

Sestava podkorpusov je navedena v Tabeli 2.

Med besedami, ki so spremenile rabo med temi petimi obdobji, obravnavamo dva specifična primera, burka in pritok.

Besedi burka in pritok smo za analizo izbrali glede na povezanost s tematiko migracij. Med višje uvrščenimi besedami glede na spremembo rabe je bila vrsta besed, ki odražajo splošnejšo spremembo rabe (npr. severnomorski, rafiniran, evro), nas pa je zanimala specifika jezika v zvezi s pojavom migracij. Slika 9 ponazori spremembo v rabi besede burka. V obdobju pred napadi v ZDA 11. septembra 2001 je razumevanje besede povezano predvsem s pomenoma 'norčavo vedenje ali govorjenje' ter 'dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko'. Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, pridobljeno 1. 2. 2025, www.fran.si. Raba besede v pomenu muslimanskega ženskega oblačila v petih obravnavanih obdobjih narašča in je najpogostejša v zadnjem obdobju (2017–2018). Treba je poudariti, da gre tu v resnici za dve izvorno različni besedi: eno je burka iz družine burkež, burkati ipd., druga je burqa – žensko muslimansko oblačilo. Tu torej povečana raba besede burka v določenem časovnem obdobju ni odraz pomenskega premika, pač pa posledica prevzema besedne oblike (burqua) iz tujega jezika, ki sovpada (homograf) z v jeziku že obstoječo besedo. Vstop besede burqa v prostor prej obstoječe besede burka je v tem primeru sociolingvistično pogojen, dejstvo, da sistem zaznava ta prevzem prostora, pa pokaže, da je sistem mogoče uporabiti tudi za sociološko analizo.

Uporaba besede burka v smislu ženskega oblačila začne naraščati takoj po zrušenju dvojčkov WTC v ZDA in postane prevladujoča v času razprave o prepovedi nošenja burke oziroma nikaba v javnosti, ki je tudi v Sloveniji potekala predvsem v smislu, ali naj se na ravni države to zakonsko prepove (kot denimo velja v Franciji vse od leta 2011). Ta vidik je bil pričakovano najbolj izpostavljen v obdobju po napadu na ZDA, ki mu je sledila napoved t. i. vojne proti terorizmu (angl. the war on terror), ter v času t. i. begunske krize, ko je ozemlje Slovenije kot ene od držav na zahodnobalkanski migracijski poti v obdobju 2015–2016 prečkalo 400.000 beguncev, za katere se je predvidevalo, da so muslimanske veroizpovedi. Prvotni humanitarni vladni odziv je zamenjala kriminalizacija migracij. Po podatkih Eurobarometra je odstotek anketirancev, ki so navajali priseljevanje kot ključno vprašanje, s katerim se sooča EU, s 25 odstotkov leta 2014 narastel na skoraj 40 odstotkov v letu 2015, priseljevanje ljudi iz držav zunaj EU pa je vzbujalo negativne občutke kar pri 56 odstotkih vprašanih. Evropska komisija, »Standard Eurobarometer 83 – Spring 2015,« pridobljeno 25. 2. 2024, https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/2099. V Sloveniji se je širil protibegunski in protipriseljenski sovražni govor, v javnem diskurzu pa je tema migracij postajala vse bolj žgoča in polarizirajoča. Za več gl. Veronika Bajt in Ajda Šulc, »Medijsko ustvarjanje protibegunskega sovražnega govora v komentarjih na Facebooku,« Javnost: The Public 31, sup 1 (2024): 48–66. Boris Vezjak, »Radical Hate Speech: The Fascination with Hitler and Fascism on the Slovenian Webosphere,« Šolsko polje 29, št. 5-6 (2018): 133–51. Maruša Pušnik, »Dinamika novičarskega diskurza populizma in ekstremizma: moralne zgodbe o beguncih,« Dve domovini 45 (2017): 137–52. Najobsežnejša pa je uporaba besede burka v smislu ženskega oblačila v obdobju po ključnih dveh časovnih točkah v poobdobju, kar sovpada z globalnim porastom razprave o migracijah kot problemu, predvsem zaradi domnevne nezdružljivosti islama z zahodno oziroma evropsko (in slovensko) kulturo. Arun Kundnani, The muslims are coming: Islamophobia, extremism, and the domestic war on terror (Verso, 2015). V zadnjem obdobju tako pri rabi besede prevladuje vidik spola, razprava pa se osredotoči na muslimansko žensko. Sara R. Farris, In the name of women's rights: The rise of femonationalism (Duke University Press, 2017), http://www.jstor.org/stable/j.ctv11sn2fp.

Zanimiva je tudi sprememba v rabi besede pritok (Slika 10). Od prevladujoče povezave pritoka z vodo (»pritok reke«) v drugi polovici devetdesetih let, ki kaže dobesedno rabo v osnovnem pomenu besede, se v drugem (in tudi tretjem) obdobju kaže metaforični pomen z navezavo na denar, banke in devize (npr. »pritok kapitala«). Očiten porast v rabi v povezavi z migracijami je videti v obdobju »begunske krize« z rabo besede v zvezah »pritok migrantov/beguncev/prebežnikov«. V tem obdobju je sprememba v rabi povezana s političnim dogajanjem v Evropi, kjer v ospredje preide problematika omejevanja in upravljanja migracij ter preprečevanje vstopa beguncem, kar potrjujejo vse obstoječe raziskave medijskega poročanja (gl. npr. Pajnik 2017 Mojca Pajnik, »Medijsko-politični paralelizem: Legitimizacija migracijske politike na primeru komentarja v časopisu Delo,« Dve domovini 45 (2017): 169–84.). Nezaupanje do muslimanskih beguncev, ki naj bi kot neustavljiv »val« ali »reka« (tj. pritok) pritiskali na EU, je razširjeno po vsej Evropi in se povezuje z marginalizacijo muslimanskih priseljencev. Protibegunski diskurz v analiziranem obdobju se torej zaradi prevlade ali domnev o prevladi »izvora« prišlekov iz islamskih držav prepleta s predobstoječimi predsodki do islama in endemičnimi protimuslimanskimi stališči. V poobdobju tega več ni, se pa spet okrepi povezava z vodo in rekami.