Pravna varnost

Ohranjeni in dostopni sodni spisi so v prvi vrsti potrebni iskalcem pravice vseh vrst. Na povojnih kazenskih sodnih procesih je bilo storjenih še zlasti veliko krivic, zato ni nenavadno, da že vse od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja potekajo številne obnove sodnih postopkov oziroma rehabilitacije obtoženih na tedanjih kazenskih procesih.

Literatura (leposlovje in publicistika)

Že hiter pogled v zakladnico svetovne literature nam pokaže, da je bilo zanimanje za sodne procese, predvsem kazenske, prisotno v vseh obdobjih. Političnim procesom je bila namenjena še posebna pozornost. Ukvarjajo se namreč z večnimi vprašanji, ki si jih zastavlja človek: o pravici in krivici, o krivdi in kazni, o dobrem in hudem, o svobodi in nasilju, o ubogljivosti in uporu … Mnogi kazenski procesi, na katerih so sodili obtoženim zaradi filozofskih, verskih, znanstvenih in političnih prepričanj, so bili predstavljeni v knjižni obliki. Eden najstarejših med njimi je proces proti Sokratu, ki je bil zaradi kritičnih pogledov na takratne politične voditelje obtožen »brezboštva« in obsojen na smrt. Opisal ga je že Platon v Apologiji. Starodaven proces, ki mu je bila posvečena pozornost, je tudi proces proti Jezusu Kristusu, ki ima vsekakor širši, ne le religiozen pomen. V tridesetih letih 19. stoletja je nemški pisatelj Georg Büchner napisal Dantonovo smrt, dramo o sojenju in smrtni obsodbi ene najpomembnejših osebnosti francoske revolucije; pri pisanju je uporabil veliko število zgodovinskih virov. Na prelomu 19. in 20. stoletja je Francijo pretresla afera Dreyfus, politični proces, ob katerem je pisatelj Émile Zola napisal znameniti Obtožujem. Po drugi svetovni vojni so mnogo bralcev pritegnile predstavitve nürnberških procesov, več obravnav je bil deležen Eichmannov proces; manj znani Proces v Jeruzalemu je v Sloveniji izšel že leta 1961 in je delo Herberta Grüna, slavnejšega, z naslovom Eichmann v Jeruzalemu, objavljenega leta 1963, pa je napisala Hannah Arendt, znana kot utemeljiteljica pojma banalnost zla. Posebej veliko je bilo napisanega o raznovrstnih »stalinističnih« procesih, tako v Sloveniji kot na tujem. Med temi bi omenili le prvega – Mrk opoldne, roman Arthurja Koestlerja, ki je izšel že leta 1940 (v Sloveniji šele leta 1986) in je s prikazom sicer umišljenega procesa opozoril na takšne komunistične kazenske postopke, ter Priznanje, delo Arturja Londona iz leta 1970, ki je opisal svojo izkušnjo ob čistkah v češkoslovaški komunistični partiji leta 1951.

O slovenskih političnih procesih v obdobju po drugi svetovni vojni govori drama Primoža Kozaka Dialogi; nastala je leta 1957, prvič pa je bila uprizorjena leta 1962. Dachavski procesi, ki so usodno zaznamovali kar nekaj povojnih let, so pustili močno sled tudi v leposlovju, sprva le na posreden način. V Zločinu, ki je prvič izšel leta 1952, je Cvetko Zagorski opisal sodni proces proti kmetu Bratuši iz začetka 20. stoletja, ki je bil obsojen na smrt, ker naj bi ubil in pojedel lastno hčer; proces, ki je odmeval po vsej Avstriji, je postavil pod velik vprašaj kakovost tedanjega sodstva, kajti hči se je lepega dne živa in zdrava vrnila domov.

Pisatelj, ki se je malo pred tem vrnil iz zapora na Golem otoku, je na takšen način izpovedal svojo bolečo izkušnjo. Veliko pozneje, leta 1991, je o Golem otoku neposredno spregovoril v romanu Lisičji čas. V letu 1973 je izšel Zapisnik, roman pisatelja Vladimirja Kavčiča, v katerem je na literarno domiseln način, ki vsebuje zapisnike zasliševanj prič, razmišljanja tedanjih zasliševalcev, mnenja nekaterih intelektualcev, psihiatrične stroke itd., neusmiljeno razkrinkal srhljive metode, uporabljene v dachavskih procesih, odprl pa je tudi vprašanje o smislu in upravičenosti revolucije nasploh. V prvi polovici osemdesetih let preteklega stoletja je izšel Levitan Vitomila Zupana, ki je bil ob koncu štiridesetih let zaprt iz političnih razlogov, in še tri dela, ki vsako na svoj način spregovorijo o dachavskih procesih: romansirani pripovedi Noč do jutra Branka Hofmana in Umiranje na obroke Igorja Torkarja, tudi obsojenega na enem izmed teh procesov, ter memoarsko delo Spori in spopadi v spominih in dokumentih (3. knjiga) publicista in diplomata Ivana Krefta. Tudi na Nagodetovem procesu obsojena Angela Vode je opisala svoje poglede na potek procesa in leta, ki jih je preživela v zaporih. Njeni zapisi, ki jih je pod naslovom Skriti spomin za objavo pripravila Alenka Puhar, pa so izšli šele leta 2004.Mateja Jeraj in Jelka Melik, Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim. Študija in prikaz procesa (Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije 2015), 148–49. Martin Ivanič, ur., Dachauski procesi (Raziskovalno poročilo z dokumenti) (Ljubljana: Komunist, 1990), 9.

Znanstvene raziskave in objave virov za povojne politične procese

Do delne objave arhivskega gradiva je prišlo zelo kmalu; že leta 1946 je izšla publikacija z naslovom Proces proti vojnim zločincem in izdajalcem Rupniku, Rösenerju, Rožmanu, Kreku, Vizjaku in Hacinu, v kateri so bili objavljeni dokumenti s procesa, pospremljeni s propagandnim besedilom, ki naj bi v bralcu vzbudilo čim bolj negativna čustva do obsojenih.Več o procesu v nadaljevanju besedila. Veliko pozneje, v letu 1980, je novinar in publicist Dušan Željeznov objavil knjigo z naslovom Rupnikov proces, ki pa obravnava samo obsojenega Leona Rupnika. Opisno ali neposredno temelji na različnih dokumentih ali izsekih iz njih; zanimivi so Rupnikovi osebni zapisi, iz katerih si je na osnovi njegovih lastnih besed mogoče ustvariti vtis o njegovem značaju, kako je razmišljal in kaj občutil, žal pa ni točno navedeno, kje se nahajajo; tudi uvodna študija manjka in v tem primeru še ne moremo govoriti niti o znanstveni raziskavi niti o znanstveni objavi arhivskih virov.Gl. tudi Boris Mlakar, »Dušan Željeznov, Rupnikov proces,« Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 22, št. 1-2 (1982): 301–04. Tudi dvomov o pravičnosti povojnega sodstva ali pomislekov o krivdi katerega koli od obsojenih na tem procesu tukaj še ni mogoče zaslediti.

Zgodovinarji so se povojnih političnih procesov sicer deloma dotikali že prej,Dachavski procesi so bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja »v okviru danih možnosti« obravnavani tudi v okviru seminarja iz najnovejše zgodovine na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. – Ivanič, ur., Dachauski procesi, 9. temeljitejše kritične obravnave pa so bili deležni šele v devetdesetih letih. Prvi so prišli na vrsto dachavski procesi, k čemur so v dobršni meri pripomogli pogumni pisci literarnih del, različne organizacije in posamezniki,Mateja Jeraj in Jelka Melik, Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim. Epilog (Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2017), predvsem 191–206. ki so že desetletja pred tem v širši javnosti zasejali dvom o krivdi obsojenih na teh procesih. Tudi po njihovi zaslugi je v letu 1990 izšlo obsežno delo Dachauski procesi (Raziskovalno poročilo z dokumenti), ki so ga na pobudo slovenskega političnega vodstva Ivanič, ur., Dachauski procesi, 9. sooblikovali zgodovinarji (Dušan Nećak, Martin Ivanič, Branko Ziherl) in pravniki (Ljubo Bavcon in Peter Kobe). Delo se začenja z obsežnimi uvodnimi študijami, ki predstavijo kronološki potek procesov in njihove razveljavitve, kraj in čas, v katerem so potekali, prikaz tedanjega kazenskopravnega sistema, materialnega in procesnega prava ter poskus pravne in politične analize procesov; sledijo številni dokumenti, ki se nanašajo na procese (težišče je na prvem procesu iz aprila 1948) in na njihovo poznejšo sodno in politično rehabilitacijo. Ivanič, ur., Dachauski procesi. Publikacija, kakor opozarja Zdenko Čepič,Zdenko Čepič, »Dachauski procesi (Raziskovalno poročilo z dokumenti), ur. Martin Ivanič, Komunist, Ljubljana 1990, 1084 str.,« Prispevki za novejšo zgodovino 31, št. 2 (1991): 256. res ne nudi odgovora na vprašanje o tem, kakšni so bili vzroki in povod za izvedbo dachavskih procesov, vendar pa je ob tem treba upoštevati, da najverjetneje vsi dokumenti o kočljivih temah, še zlasti iz prvih let po končani vojni, niso ohranjeni oziroma niso »prispeli« v pristojni arhiv, polega tega pa marsikakšen pogovor sploh ni bil zabeležen ali – če uporabimo besede iz poznejšega prispevka Dušana Nećaka – »v tistem času marsikatera najpomembnejša politična odločitev ni bila zapisana oz. je bila sprejeta kar po telefonu ali 'ob partiji' biljarda«.Dušan Nečak, »Dachauski procesi 1947–1949,« Kronika, V zlatih črkah v zgodovini: razprave v spomin Olgi Janša-Zorn 57 (2009): 535. To pa nikakor ne spremeni dejstva, da publikacija predstavlja nepogrešljiv vir za poznavanje teh morda najzloglasnejših slovenskih političnih procesov, tako zaradi temeljitih pravnih in zgodovinskih študij kot zaradi obsega objavljenih virov.

Po razpadu jugoslovanske države, nastanku samostojne Slovenije in spremembi družbenega reda so se v slovenskem zgodovinopisju začeli uveljavljati različni (bolj ali manj kritični) pogledi na dogajanje po končani drugi svetovni vojni, nekdanje »tabu teme«, med njimi tudi politični procesi, so postale še posebej zanimive, desetletja stare obsodbe so doživljale nove, kritične pretrese.

Na pobudo prvega glavnega javnega tožilca v samostojni slovenski državi Antona Drobniča, ki je pripravljal obnovitev sojenja škofu Gregoriju Rožmanu, obsojenemu na t. i. Rupnikovem procesu, sta Tamara Griesser Pečar in France M. Dolinar napisala zgodovinsko ekspertizo z naslovom Rožmanov proces, ki je v knjižni obliki izšla leta 1996.Tamara Griesser Pečar in France M. Dolinar, Rožmanov proces (Ljubljana: Družina, 1996), 13. Na podlagi trinajstih točk obtožnice sta vsak na svoj način skušala podati analizo dejanskega stanja glede krivde v kaznivih dejanjih, ki so mu bila očitana. Pri tem pa sta uporabila različna načina. Avtorica prve razprave presoja proces predvsem s pravnega vidika (značilnosti povojnega sodstva, vrste kolaboracije ipd.), avtor druge pa predstavlja zgodovinsko dogajanje, ki je privedlo do obsodbe, precejšnjo pozornost pa posveti tudi škofovi osebnosti in njegovi dejavnosti, predvsem pastoralni. Tudi njune ugotovitve niso povsem enake. Oba sicer izražata stališče, da sodni organi niso želeli ugotavljati konkretne krivde obtoženega, temveč le doseči obsodbo ne le Rožmana kot posameznika, ampak katoliške cerkve kot ustanove, pri čemer so uporabili le obremenilno gradivo. Škofov antikomunizem oba utemeljujeta z okrožnico Pija XI. Divini Redemptoris o brezbožnem komunizmu z dne 18. marca 1937, njuni mnenji glede Rožmanovega sodelovanja z okupatorjem pa se nekoliko razlikujeta. Medtem ko avtorica prve študije meni, da Rožmanovo sodelovanje z okupatorjem ustreza merilom taktične kolaboracije in ni sporno niti s pravnega niti z moralnega vidika,Ibid., 33, 35. pa ima avtor druge nekaj pomislekov; tudi on meni, da je bilo občevanje škofa z okupatorjem do neke mere nujno, del »diplomatske igre«, v kateri želi vsaka stran »zase iztržiti čim več«, sprašuje pa se, ali se je zavedal »nevarnosti takšne igre« in tudi tega, »do katere mere mu določila mednarodnega prava dovoljujejo sodelovanje z okupacijskimi oblastmi, da življenje na zasedenem ozemlju v danih pogojih kolikor toliko normalno poteka«.Ibid., 211. Še bolj vprašljiv se mu zdi odnos škofa Rožmana do domobrancev in njihovih predhodnikov, ki so se skupaj z okupatorjem borili proti partizanski vojski; čeprav je partizansko gibanje vodila Cerkvi nasprotna komunistična partija, pa vsaj del protipartizanske dejavnosti »ni bil zakoreninjen v temeljnih vrednotah krščanstva«.Ibid., 202, 03. Več o tem Mateja Jeraj, »Tamara Griesser Pečar, France M. Dolinar, Rožmanov proces, Ljubljana, Družina 1996, 317 strani,« Arhivi 20, št. 1-2 (1997): 279–82. Delo je vredno pozornosti ne le zato, ker je medvojno zadržanje škofa Rožmana za marsikoga še danes vsaj moralno sporno, zanimivo je tudi zato, ker sta dva avtorja s svojimi razmišljanji, vsebinskimi poudarki in izbiro dokumentov predstavila sicer podobno, a vseeno nekoliko drugačno sliko, še posebej zato, ker sta obe, sicer samostojni razpravi, nastali v precejšnji meri na podlagi istih virov in literature. Trinajst let pozneje je kot odgovor na buren odziv dela slovenske javnosti na razveljavitev sodbe Gregoriju Rožmanu (oktobra 2007) in posledično ustavitev sodnega postopka (aprila 2009) založba Družina izdala obsežno publikacijo Med sodbo sodišča in sodbo vesti (Dokumenti sodnega procesa proti škofu Gregoriju Rožmanu),Marija Čipić Rehar, France M. Dolinar, Tamara Griesser Pečar, Blaž Otrin in Julijana Visočnik, Med sodbo sodišča in sodbo vesti. Dokumenti sodnega procesa proti škofu Gregoriju Rožmanu (Ljubljana: Družina 2009), 13. ki so jo ob sodelovanju Tamare Griesser Pečar pripravili tedaj zaposleni v Nadškofijskem arhivu Ljubljana, Marija Čipić Rehar, France M. Dolinar, Blaž Otrin in Julijana Visočnik. Knjiga poleg obsežnega življenjepisa vsebuje veliko število dokumentov (tudi novopridobljenih), ki govorijo o posredovanju škofa pri okupatorju za zaprte, internirane, obsojene, begunce, Jude, pravoslavne Srbe na Hrvaškem itd., škofove pridige in pastirska pisma, sodne spise s procesa v avgustu 1946, pospremljene z izčrpno analizo, v zadnjih dveh delih pa so objavljeni vsi sodni spisi, povezani z vlogami za obnovo procesa iz obdobja 1995–2003 in zahtevami za varstvo zakonitosti iz let 1998–2009.Vlogo za obnovo procesa je Okrožno sodišče v Ljubljani trikrat zavrnilo (1996, 1998, 2003), Vrhovno sodišče v Ljubljani pa je 1. 10. 2007 ugodilo drugi zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je leta 2005 vložil tedanji ljubljanski nadškof Alojzij Uran zaradi kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona in zadevo vrnilo v novo presojo okrožnemu sodišču, ki je 10. aprila 2009 postopek ustavilo. Obsežna publikacija naj bi predstavila novo podobo Gregorija Rožmana, v kolikšni meri pa ji je to uspelo, lahko presodi bralec sam; množica objavljenih dokumentov to vsekakor omogoča.

Tamara Griesser Pečar je obravnavala še druge t. i. duhovniške procese, največ jih je predstavljenih v knjigi Cerkev na zatožni klopi,Tamara Griesser Pečar, Cerkev na zatožni klopi. Sodni procesi, administrativne kazni, posegi »ljudske oblasti« v Sloveniji od 1943 do 1960 (Ljubljana: Družina, 2005). kjer je navedenih kar 881 duhovnikov, redovnikov, redovnic in bogoslovcev, ki jih je obsodila, upravno kaznovala ali šikanirala revolucionarna oziroma ljudska oblast. Prvi, krajši del govori o obdobju okupacije, drugi, ki obsega večji del knjige, pa o obdobju po drugi svetovni vojni od leta 1945 do 1960, v katerem so poleg sodno in upravno kaznovanih predstavnikov in predstavnic Cerkve prikazani tudi tisti, ki jih je Upravi državne varnosti (UDV) uspelo pritegniti k sodelovanju. Tukaj bi poudarili le kazenske procese, ki jim tudi avtorica nameni največ pozornosti (okrog 500 od skupno 797 strani). Obsojene duhovnike razdeli v več skupin, in sicer glede na raznovrstnost obtoženih (skupinski procesi proti nasprotnikom »ljudske oblasti«, na katerih so bili duhovniki obtoženi skupaj z drugimi osebami), glede na namen procesov (poglavje z naslovom »Komplot proti Cerkvi«) in na vrsto obtožbe (delovanje med vojno, rušenje obstoječe državne ureditve, gospodarski razlogi, moralni delikti, razširjanje sovražne propagande in klevetanje »ljudske oblasti«, vzbujanje verske nestrpnosti itd.), v posebnih poglavjih pa je obravnavano preganjanje duhovnikov na Primorskem, ženskih redov in redovnikov iz samostana v Stični; več kot 150 obsojenih duhovnikov, redovnikov in redovnic je podrobneje predstavljenih s podatki o njihovem življenju in delu (a le za čas, na katerega se nanaša obtožnica) in izseki iz sodnih spisov. Podobno kot pri Rožmanovem procesu želi avtorica tudi v tem delu dokazati, da obravnavani sodni in drugi postopki »niso bili vodeni po načelih pravne države« (sodstvo kot orodje politike, prevlada kolektivne krivde nad subjektivno, kršitev pravice obtoženih do ustrezne obrambe, neupoštevanje razbremenilnih dokazov, nespoštovanje temeljnih človekovih pravic itd.), zato naj »tudi o ugotovljeni krivdi v njih« ne bi bilo mogoče govoriti.Ibid., 18. Moralnega vidika medvojnega zadržanja predstavnikov Cerkve, ki ga omenja avtor spremne besede,»Med državljansko vojno v Sloveniji so v svoji protikomunistični zagnanosti žal tudi nekateri duhovniki prekoračili etične meje dovoljenega. Za njihovo ravnanje ne more biti opravičilo, da je Komunistična partija narodnoosvobodilni boj izkoriščala za revolucionarni prevzem oblasti v povojni Jugoslaviji. Nedovoljen način boja proti komunizmu so obsodili že predstavniki duhovščine ljubljanske škofije v spomenici Narodni vladi v Ljubljani ter osrednji vladi v Beogradu dne 11. julija 1945. Še jasnejši je bil v tem pogledu pooblaščeni generalni vikar ljubljanske škofije Anton Vovk. V pastirskem pismu duhovnikom ljubljanske škofije za novo leto 1946 je med drugim obžaloval, da so 'tudi nekateri duhovniki v neki napačni, slepi gorečnosti izgubili pravi krščanski čut' in opravičevali zločinska dejanja protikomunistične strani proti pripadnikom osvobodilnega gibanja.« (iz Spremne besede Franceta M. Dolinarja, v: Griesser Pečar, Cerkev na zatožni klopi, 13.) se Tamara Griesser Pečar ne dotika.

Zgodovinar Milko Mikola, dolga leta zaposlen v Zgodovinskem arhivu Celje, je velik del svoje dejavnosti posvetil preučevanju povojnih razlastitev in zlorab sodstva v politične namene. Leta 1995 objavil knjigo z naslovom Sodni procesi na Celjskem 1944–1951,Milko Mikola, Sodni procesi na Celjskem 1944–1951 (Celje: Zgodovinski arhiv v Celju, 1995). v kateri je najprej predstavil delovanje partizanskih vojaških sodišč na Celjskem v letih 1944–1945, nato pa nekatere najpomembnejše procese, ki so v prvih povojnih letih potekali pred vojaškimi sodišči v Celju (proti domobrancem in nemškim industrijskim podjetnikom), pred senatom Sodišča narodne časti v Celju (večinoma je šlo za manjše prekrške) in pred celjskim okrožnim in okrajnim sodiščem, ki jih je avtor zaradi večje preglednosti glede na poklic ali pripadnost obsojenih razdelil na procese proti industrialcem in obrtnikom, trgovcem, kmetom, delavcem, duhovnikom in redovnikom, pripadnikom ilegalnih skupin in organizacij ter na ostale procese, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno od omenjenih skupin. Avtor se je v tem delu loteval tudi posebej kočljivih tem, kot so izvensodni poboji med vojno in neposredno po njej, a ni nikoli prestopil okvirov objektivnosti.Navedel je tudi primere, ko so partizanske enote ujete nasprotnike izpustile, če jim niso dokazale krivde, dopušča možnost, da so bile nekatere likvidacije upravičene itd.–Ibid., 5, 6, 12, 30, 31. Vsekakor je mogoče pritrditi Alešu Gabriču, ki je zapisal, da »avtor, kot se za zgodovinarja spodobi, ne vsiljuje končno veljavnih sodb, ki jih politiki običajno zagovarjajo z vidika, da je možno le dvoje stališč: moje in napačno«,Aleš Gabrič, »Milko Mikola, Sodni procesi na Celjskem 1941–1945, Zgodovinski arhiv Celje (Študije, 1), Celje 1995, 230 strani,« Kronika 43, št. 1-2 (1995): 148. kakor tudi mnenju Aleksandra Žižka, »da so podobna dela slovenskemu narodu nujno potrebna, če naj preseže znova potencirano delitev, ki izvira iz polpretekle zgodovine«Aleksander Žižek, »V začetku so bili publicisti. Milko Mikola: Sodni procesi na Celjskem 1944–1951, Zgodovinski arhiv v Celju (Zbirka študije), Celje 1995, 229 strani,« Zgodovina za vse 2, št. 1 (1995): 103, 04.; njune misli so še vedno aktualne. Leta 1999 je Mikola pripravil za objavo Dokumente o kulaških procesih na Celjskem.Milko Mikola, ur., Dokumenti o kulaških procesih na Celjskem (Celje: Zgodovinski arhiv, 1999).

Leta 2002 je pri Mohorjevi v Celovcu izšlo delo Alfreda Elsteja, Michaela Koschata in Hanzija Filipiča z naslovom Nacistična Avstrija na zatožni klopi. Anatomija političnega spektakularnega procesa v komunistični Sloveniji. Publikacija, ki obravnava sojenje nacističnemu funkcionarju Friedrichu Rainerju, vodji civilne uprave za t. i. zasedena območja Koroške in Kranjske, iz leta 1947 v Ljubljani skuša osvetliti notranje- in zunanjepolitične okoliščine procesa.Alfred Elste, Michael Koschata in Hanzi Filipič, Nacistična Avstrija na zatožni klopi. Anatomija političnega spektakularnega procesa v komunistični Sloveniji (Celovec: Mohorjeva Celovec 2002).

V preteklem desetletju se je s povojnimi političnimi procesi ukvarjal Žiga Koncilija. Med drugim je predstavil odzive javnosti ob Nagodetovem procesu leta 1947, ki jih je skrbno spremljala in beležila Uprava državne varnosti s pomočjo široko razpredene mreže obveščevalcev.Žiga Koncilija, »Politični sodni procesi in komentarji javnosti ob Nagodetovem procesu,« Prispevki za novejšo zgodovino51, št. 1 (2011): 221–40. Leta 2013 je objavil prispevek,Žiga Koncilija, »Prispevek k zgodovini političnih sodnih procesov: sojenje skupinama Pavla Tepine (1935) in Mirka Bitenca (1947),« Prispevki za novejšo zgodovino 53, št. 1 (2013): 213–47. v katerem je predstavil proces proti Mirku Bitencu (t. i. Bitenčev proces) iz leta 1948, ki je bil skupaj z desetimi drugimi obtožen različnih dejanj, ki so imela za cilj nasilno odpravo ljudske oblasti, in ga vzporejal s procesom iz leta 1935 proti skupini Pavla Tepine, obtoženi sodelovanja v komunistični organizaciji. Dve leti pozneje je izšla ambiciozno zastavljena knjiga Politično sodstvo. Sodni procesi na Slovenskem v dveh Jugoslavijah,Koncilija, Politično sodstvo. v kateri je na podlagi analiziranja politične represije, represivnega aparata, kazenskega prava in sodstva ter predstavitve posameznih političnih sodnih procesov kot enega »izmed temeljnih orodij v boju zoper politične nasprotnike«Ibid., 323, 24. v dveh različnih oblikah vladavine, Kraljevini Jugoslaviji in povojni socialistični jugoslovanski državi (v prvem primeru zajema obdobje od 1929 do 1941, v drugem pa od 1945 do 1953), skušal med drugim dokazati, da so bili procesi v prvi Jugoslaviji uperjeni predvsem proti komunistom, v drugi pa proti vojnim zločincem, kolaboracionistom in raznim političnim nasprotnikom, pravim in namišljenim; da »je šlo pri sodnih procesih proti komunistom bolj za odgovor oblasti na njihovo protidržavno delovanje«, v povojnih procesih pa tudi za njihovo izrabo v doseganje notranje- in zunanjepolitičnih ciljev;Ibid., 327, 28. da so bile kazni, izrečene političnim nasprotnikom, v prvi Jugoslaviji razmeroma mile (čeprav je zakonodaja dopuščala tudi ostrejše kazni), v drugi pa so bile pogoste tudi smrtne obsodbe. Glede na temo tega prispevka bi le še poudarili, da je v tej knjigi predstavljena cela vrsta slovenskih povojnih političnih procesov, ki so razdeljeni v skupine glede na to, na kaj so se obtožbe nanašale: vojne zločine, sodelovanje z okupatorjem, sodelovanje s politično in vojaško emigracijo, terorizem, vohunjenje in sovražno propagando, informbirojevstvo, dachavske procese.

Bitenčev proces omenja tudi Mateja Čoh Kladnik, ki je med drugim raziskovala delovanje in sodno preganjanje članov in podpornikov ilegalnih skupin v Sloveniji v letih 1945–1952Na primer Mateja Čoh Kladnik, »Za svobodo, kralja in domovino«: ilegalne skupine v Sloveniji med letoma 1945–1952 (Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, 2010). Mateja Čoh Kladnik, »Ozadje sodnih procesov proti članom in podpornikom ilegalnih skupin v Sloveniji med letoma 1945 in 1952,« Časopis za zgodovino in narodopisje 79, št. 3-4 (2008): 89–113. in sodne procese proti večjim kmetom (t. i. kulakom), ki naj bi kot »kapitalistični element« ovirali proces »socialistične preobrazbe vasi«, še zlasti po sporu Jugoslavije z Informbirojem.Na primer Mateja Čoh Kladnik, Kulaški procesi v Sloveniji med letoma 1949 in 1951 (Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, 2012).

V zadnjih letih je bil obravnavan tudi prvi veliki slovenski politični proces, ki je potekal pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani od 19. do 23. decembra 1945 (od tod tudi poimenovanje »božični proces«), na katerem je bilo obtoženih 34 oseb, pripadnikov katoliškega in liberalnega tabora. Večina jih je bila obtoženih posrednega ali neposrednega delovanja v protipartizanskih oboroženih formacijah in njihovih tajnih obveščevalnih službah ter sodelovanja z okupatorjem. Liberalno usmerjene obtožence je predstavila Mateja Jeraj;Mateja Jeraj, »Obračun z liberalno mislečimi skupinami in posamezniki po drugi svetovni vojni,« v: Nečakov zbornik: procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja, ur. Kornelija Ajlec, Bojan Balkovec in Božo Repe (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018), 379–98. Tamara Griesser Pečar je o duhovnikih spregovorila že v delu Cerkev na zatožni klopi,Griesser Pečar, Cerkev na zatožni klopi,108–38. pozneje pa je v posebnem prispevku prikazala še druge obtožene (posebej iz katoliških vrst) in orisala nekatere značilnosti ter posebnosti procesa.Tamara Griesser Pečar, »Božični proces,« v: Brezpravje »v imenu ljudstva«, ur. Mateja Čoh Kladnik (Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, 2016), 93–110. O božičnem procesu in obtoženih pripadnikih katoliškega tabora govori tudi prispevek Tine Velikonje, »Zarja miru in mrak božičnega procesa,« Zaveza: Glasilo Nove slovenske zaveze 5, št. 4 (1995): 68–81, http://nszaveza.github.io/articles/19-zarja-miru-in-mrak-bozicnega-procesa/.

Že veliko prej je bila precejšnja pozornost namenjena t. i. Nagodetovemu procesu,Več o njem v nadaljevanju besedila. na katerem je želelo komunistično vodstvo obračunati z drugače mislečimi, ki so si želeli vzpostavitve večstrankarskega sistema po vzoru zahodnih demokracij. Dvomi o krivdi obsojenih so bili v slovenski javnosti prisotni že pred osamosvojitvijo Slovenije, pozneje pa se je o nekaterih izmed njih veliko govorilo in pisalo – objavljala so se njihova dela, snemali filmi,Več o tem v Jeraj in Melik, Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim. Epilog, 24–37. Slovenska matica je priredila simpozij o dveh protagonistih procesa, Angeli Vode in Borisu Furlanu.Referati s simpozija so bili objavljeni v publikaciji z naslovom Usoda slovenskih demokratičnih izobražencev. Angela Vode in Boris Furlan žrtvi Nagodetovega procesa (Ljubljana: Slovenska matica, 2001). V letih 2015 in 2017 pa sta izšli dve knjigi Jelke Melik in Mateje Jeraj Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženimJeraj in Melik, Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim. Študija in prikaz procesa. ter Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim – epilog.Jeraj in Melik, Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim. Epilog. V prvi knjigi je proces predstavljen skozi vrsto arhivskih virov: celotno glavno obravnavo z obtožnico, sodbo in gradivom, ki je služilo za obsodbo; z objavo vse te množice dokumentov sta avtorici dopustili, da si bralec ustvari svoje lastno mnenje. Sicer pa v objavljene vire uvede obsežna uvodna študija, ki predstavi potek procesa, življenjske poti obsojenih, vzroke in okoliščine procesa in pregled kazenskega prava in sodstva do leta 1947. Besedilo spremljajo opombe o obravnavanih osebah in dogodkih, saj delo ni namenjeno le znanstvenikom in ljubiteljem zgodovine, ampak vsem, ki jih ta doba zanima. Druga knjiga, nadaljevanje prve, spre govori o usodah obsojenih po izpustitvi iz zapora, o dolgotrajnih in mučnih prizadevanjih za razveljavitev omenjenega procesa in rehabilitaciji obsojenih, pri čemer se naslanja na izjave obtoženih, na besede novinarjev, publicistov in znanstvenikov, ki so se zanimali za proces, na gradivo sodišč, tožilstev, slovenskega republiškega vodstva in njegovih organov, političnih organizacij, ustanov in društev, vsebuje pa tudi razvoj kazenskega prava in sodstva od leta 1947 pa do številnih ustavnih dopolnil ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih let.V delu Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim. Študija in prikaz procesa so na straneh 79–109 predstavljeni vzroki in okoliščine Nagodetovega procesa, ki pa veljajo tudi za več drugih takšnih političnih procesov tistega časa, na straneh 121–47 pa je podan izčrpen pregled kazenskega prava in sodstva do Nagodetovega procesa, ki vsebuje tudi primerjavo s kazenskim pravom stare Avstrije in prve Jugoslavije. V nadaljevanju omenjenega dela z naslovom Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim. Epilog pa je na straneh 142–70 orisan pregled kazenskega prava in sodstva od leta 1947–1991. V obeh delih je ob prikazu kazenskega prava v obravnavanih obdobjih navedena tudi relevantna pravna literatura, zato tukaj ni posebej poudarjena. Avtorici sta Nagodetov proces obravnavali tudi v drugih prispevkih, med drugim v: Jelka Melik in Mateja Jeraj, »Nagodetov proces – zrcalo pravne države,« v: Brezpravje »v imenu ljudstva«, ur. Mateja Čoh Kladnik (Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, 2016), 128–38.

O povojnih sodnih procesih so pisali še številni drugi slovenski zgodovinarji,Na primer Jerca Vodušek Starič, »Ozadje sodnih procesov v Sloveniji v prvem povojnem letu,« Prispevki za novejšo zgodovino 32, št. 1-2 (1992): 139–54. Božo Repe, »Povojni sodni procesi,« v: Povojna zgodovina na Slovenskem: zbornik referatov in razprave s simpozija, ki je bil 10. marca 1992 v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu (Slovenj Gradec: Koroški pokrajinski muzej 1992), 54–63. a vseh tukaj ni mogoče predstaviti, zato se prispevek osredotoča predvsem na tista dela, ki obravnavajo konkretne procese ali skupino istovrstnih oziroma podobnih procesov.

V vrednostnih sodbah do obravnavane problematike se avtorji zgoraj navedenih del kar precej razlikujejo, kar je sicer odvisno predvsem od raznovrstnosti obsojencev, deloma pa tudi od subjektivnih pogledov posameznih avtorjev. Uporaba arhivskega gradiva povojnih političnih procesov je vsekakor zahtevna in občutljiva naloga. Zahteva dobro poznavanje notranjih in mednarodnih razmer tistega časa ter seveda značilnosti takratnega kazenskega prava. Najbolj verodostojno sliko o procesih omogočajo čim bolj celovite objave virov, saj lahko tendenciozna izbira dokumentov ali celo le izsekov iz njih poda povsem izkrivljeno sliko. Nekatera vprašanja pa kljub celoviti in natančni objavi arhivskega gradiva političnih procesov ostajajo odprta; odgovor na vprašanje o krivdi/nekrivdi obsojenih večkrat ostaja prepuščen presoji posameznega bralca, saj so bila priznanja, izjave in pričevanja lahko (ne pa vedno!) posledica psiholoških pritiskov ali celo fizičnega mučenja.

Pomen za slovensko pravno zgodovino

Gradivo političnih procesov je prav tako kot tudi druge sodne zadeve nenadomestljiv vir za pravno zgodovino, ki ne služi zgolj spoznavanju preteklosti, temveč naj bi imela pomembno vlogo tudi pri usmerjanju zakonodaje in pravne teorije. Na Slovenskem je bilo objavljanje sodnih odločb v preteklosti skopo in nesistematično, zato je vrednost takšnega gradiva še toliko večja. Sodni spisi namreč razkrivajo številne stranpoti preteklih zakonodajnih določb. Znameniti pravnik in pravni zgodovinar ter profesor kazenskega prava Metod Dolenc je med drugim zapisal: Praksa je poklicana, da zakon uporablja primerno duhu časa, da otvarja nove vidike, kjer je zakonodajalec pustil praznine. Študij odločb iz praktičnih primerov pokaže šele pravo kombinacijo med življenjem in abstraktnimi normami zakona.Metod Dolenc, Sodni kazenski postopnik Kraljevine Jugoslavije: sistematični prikaz (Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1932), 33, cit. po Melik in Jeraj, »Raznolika uporaba arhivskega gradiva,« 146.

Primerjalne študije sodnih spisov, nastalih pred drugo svetovno vojno in v prvem povojnem obdobju, nazorno pokažejo, da imajo lahko že majhne spremembe pravnih načel in pravil (materialnega in formalnega kazenskega prava), ki so se oblikovala skozi daljša zgodovinska obdobja, usodne posledice. Uporabiti jih je mogoče tudi kot opomin pred napačnimi zakonodajnimi in političnimi odločitvami sodobnega časa.

Pomen za slovensko politično, gospodarsko in kulturno zgodovino

Kako lahko arhivsko gradivo povojnih političnih procesov pripomore k osvetljevanju slovenske politične, socialne in kulturne zgodovine, bo prikazano na primeru t. i. Nagodetovega procesa. Od 29. julija do 9. avgusta 1947 je pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani potekalo sojenje petnajstim slovenskim izobražencem (proces je ime dobil po prvoobtoženem ing. Črtomirju Nagodetu), s katerim je želelo komunistično vodstvo obračunati z drugače mislečimi posamezniki, ki so si želeli vzpostavitve parlamentarnega večstrankarskega sistema po vzoru zahodnih demokracij. Obtoženi so bili, da so v vojnih letih sodelovali z gibanjem Draže Mihailovića, z vohunom in »gestapovskim agentom« Vladimirjem Vauhnikom in s pripadniki zahodnih tajnih služb v korist »imperialističnih držav« in na škodo narodnoosvobodilnega gibanja (NOG), po vojni pa pripravljali oboroženo vstajo proti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji (FLRJ) v sodelovanju z opozicijskimi politiki v Zagrebu in Beogradu, jugoslovanskimi emigranti v tujini in z zahodnimi obveščevalnimi službami, načrtovali atentate na jugoslovanske politične voditelje, diplomatskim in drugim predstavništvom zahodnoevropskih držav dostavljali poročila o političnem in gospodarskem položaju, pomagali pri tihotapljenju oseb čez mejo, pletli vohunsko mrežo po Sloveniji, ščuvali proti obstoječi oblasti na različnih zborovanjih ipd.

Obtoženih in obsojenih je bilo petnajst precej različnih posameznikov, delujočih na najrazličnejših področjih slovenskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja: dr. geologije Črtomir Nagode, profesor in dekan pravne fakultete Boris Furlan, profesor matematike in fizike Zoran Hribar, njegova žena, slikarka Elizabeta Hribar, diplomant visoke tehnične šole Leon Kavčnik, Angela Vode, Pavla Hočevar in Metod Kumelj, ki so izvirali iz učiteljskih vrst, pravnik in ekonomist Ljubo Sirc ter njegov oče Franjo Sirc, industrialec in poslovnež, pravnika Svatopluk Zupan in dr. Vid Lajovic, geodet Bogdan Stare, upokojeni kapitan bojne ladje Metod Pirc in politik ter gospodarstvenik Franc Snoj. Večina jih je bila dejavnih v slovenskem političnem in družbenem življenju, zato se pred bralcem dokumentov procesa razkrije usoda med seboj različnih osebnosti, ki pa so vsaka po svoje vplivale na slovensko javno življenje v predvojni dobi, med drugo svetovno vojno in po njej.Njihove življenjske poti so natančno predstavljene v delu Jeraj in Melik, Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim. Študija in prikaz procesa, 21–78. Življenjepisi, ki so jih, čeprav pod prisilo, napisali v zaporu, ne osvetljujejo le njihovih osebnih življenjskih poti, ampak tudi politične, gospodarske, socialne in kulturne razmere časa, v katerem so živeli. Zapisnik glavne obravnave ne spregovori le o tragični življenjski usodi obtoženih, ampak tudi o stiskah njihovih branilcev in napadalnosti sodnega osebja, poleg tega pa na procesu nastopi še cela plejada vseh mogočih oseb: vrsta slovenskih in jugoslovanskih politikov (predvojnih in povojnih), umetniki in kulturniki, pravniki, zdravniki, inženirji, podjetniki in trgovci, vojaki, obveščevalci in vohuni, kot je bil na primer legendarni Vladimir Vauhnik, ki se je vpisal v vojno zgodovino, ko je nekaj dni pred nemško vojaško operacijo obvestil generalštab Vojske Kraljevine Jugoslavije, da namerava Tretji rajh napasti Kraljevino Jugoslavijo, nekdanji domobranski oficirji in častniki kraljeve jugoslovanske vojske, ki so z vednostjo zavezniških oblasti v Avstriji organizirali vohunske centre, atentator, ki naj bi mu skorajda uspelo izvršiti atentat na Edvarda Kardelja, angleški in francoski diplomati, med njimi tudi tedanji britanski konzul v Ljubljani sir Leonard Arthur Scopes, ki je prijateljeval z nekaterimi od obtoženih in je takoj po aretacijah (10. junija 1947) zapustil Slovenijo, ameriški zastopnik Rdečega križa in še številni drugi. Raznovrstno gradivo, ki so ga preiskovalni organi našli v stanovanjih obtoženih po njihovi aretaciji, ne kaže le tega, kaj vse je bilo v tistih časih lahko vzrok za najhujšo obsodbo, ampak osvetljuje tudi način delovanja, razmišljanja in čustvovanja obtoženih. Črtomir Nagode je denimo 22. junija 1944 v pismu Ljubu Sircu, ki je bil takrat v Švici, takole predstavil razmere v Ljubljani: Osnovna značilnost položaja v Lj. je lakota in podivjana razhujskanost, obče do neverjetne mere umetno stopnjevano medsebojno sovraštvo. Propad vsakršnih človeških ozirov. Nezaupanje, podtikanje, nevoščljivost, srd in ovaduštvo vseh proti vsem. Razpadli so vsi preostanki zavesti kake politično-narodne slovenske skupnosti. V t. zv.»Tako zvanem« (ali: »takozvanem«). javnem mnenju ni govora o razkolu, katerega vzrok bi bile razlike v načelih in idejnih smereh, temveč imamo opravka z neko čudno integracijo brezštevilnih, individualnih, ponajveč čisto osebnih nerazpoloženj in sovraštev. Pod okupatorjem se osebna nasprotstva politično pobarvajo in ženejo v nezaslišane ekstreme.Pismo so našli pri hišni preiskavi Sirčevega stanovanja 24. 5. 1947 (Izjava Ljuba Sirca z dne 29. 5. 1947). Izjava in pismo v: SI AS 1931, š. 584, dok. št. 4267–4271. Pismo je v celoti objavljeno v: Jeraj in Melik, Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim. Študija in prikaz procesa, 845–50.

Nič manj zanimive niso številne druge osebe, obtožene na ostalih procesih, a predstavitve vseh tukaj ni mogoče podati. Omenili bi le še tole: čeprav je verodostojnost izjav obtoženih v povojnih političnih procesih vprašljiva, pa nekatere kljub vsemu napeljujejo k dodatnemu razmisleku o preteklosti. Tako je na primer Leon Rupnik v zaključnem govoru na procesu, potem ko je v pričakovanju najstrožje kazni obžaloval očitana mu dejanja, izjavil: Tisti pa, ki so za mojim hrbtom in pod mojo firmo, brez moje vednosti, vršili svoje zločine, so vedno sovražili tudi mene in me po zmagi ljudstva sovražijo še bolj, prikazujoč me emigrantskemu ljudstvu kot edinega krivca, da Anglo-amerikanci niso zasedli cele Slovenije. Končno prosim visoko sodišče, da izvoli upoštevati še to: Da instrumenti nasilstva, to so 'Vaške straže', domobranstvo in policija niso kot eksekutiva nikoli bili v mojih rokah, marveč zvanično v rokah okupatorjev, tajno pa v rokah reakcionarnih političarjev.SI AS 1931, š. 547. Rupnikov zaključni govor je objavljen tudi v: Proces proti vojnim zločincem in izdajalcem Rupniku, Rösenerju, Rožmanu, Kreku, Vizjaku in Hacinu (Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1946), 192. Objavljen je tudi v: Dušan Željeznov, Rupnikov proces (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980), 317.

Pomen za razumevanje jugoslovanske zunanje politike in mednarodnih razmer

Zunanjepolitičnim namenom je deloma služil že Rupnikov proces, ki je potekal pred Vojaškim sodiščem IV. armade v Ljubljani od 21. do 30. avgusta 1946. Obtoženi so bili skrbno izbrani, saj naj bi poosebljali najhujše sovražnike »ljudstva« – vodje kolaboracije in vojne zločince. To so bili že omenjeni predsednik (prezident) Ljubljanske pokrajine oziroma šef pokrajinske uprave med nemško okupacijo Leon Rupnik, pomočnik poveljnika Organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva Franca Krenerja in načelnik personalnega odseka Milko Vizjak, upravnik policije v Ljubljani Lovro Hacin in general SS, pristojen tudi za nemško zasedbeno območje na Slovenskem in poveljnik Operativnega štaba za boj proti partizanom. Dodana pa sta jim bila še ljubljanski škof Gregorij Rožman in politik Slovenske ljudske stranke ter nekdanji minister Miha Krek.Koncilija, Politično sodstvo, 225, 26. Medtem ko so bili nekateri nesporno krivi vojnih zločinov, pa je bila pri Kreku in Rožmanu opazna še politična težnja slovenskih oblasti, da ju kompromitira tudi kot potencialna voditelja restavracije starega sistema,»Politični sodni procesi,« v: Enciklopedija Slovenije 9, 97. še posebej pa je oblast ta proces izrabila za napad na Rimskokatoliško cerkev, ki jo je hotela prikazati kot izrazito »protinarodno« institucijo. Gabrič, »Preganjanje političnih nasprotnikov,« 862. Z obsojenim Rožmanom je bila pred sodiščem vsa katoliška cerkev z Vatikanom na čelu, po nekaterih ocenah pa je bil Krek, ki so ga dojemali kot nespornega vodjo slovenske emigracije v tujini,Po koncu vojne je ostal v Rimu, kjer je ustanovil in vodil Slovenski narodni odbor, katerega člani so bili slovenski emigrantski politiki. Poleg tega je ustanovil Slovenski socialni odbor, namenjen reševanju slovenskih domobrancev v čezmorske dežele in pomoči slovenskim beguncem v Italiji in Avstriji. – »Miha Krek,« v: Enciklopedija Slovenije 6, Krek–Marij (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992), 5. Ljubo Sirc, Med Hitlerjem in Titom(Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1992), 333. v proces morda vključen predvsem zato, da bi ga kompromitirali pred zahodnimi zavezniki.Koncilija, Politično sodstvo, 226.

Poudarjen zunanjepolitični pomen je vsekakor imel t. i. Rainerjev proces – proces proti dr. Friedrichu Rainerju in trinajstim soobtoženim uradnikom civilne uprave, poveljnikom nemške vojske in SS, funkcionarjem nacistične stranke in gestapa, ki so med okupacijo delovali v Sloveniji in so jih kot vojne zločince Jugoslaviji izročili zahodni zavezniki. Gabrič, »Preganjanje političnih nasprotnikov,« 862. Potekal je med 10. in 19. julijem 1947 pred Vojaškim sodiščem IV. armade v Ljubljani; Rainer in šest drugih je bilo obsojenih na smrt z obešenjem, pet z ustrelitvijo, dva pa sta bila obsojena na dolge zaporne kazni.Koncilija, Politično sodstvo, 201–03. Poleg kaznovanja vojnih zločincev je proces imel tudi propagandni namen. Za potrebe domačega prostora je bila prikazana kolaboracija Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji z nacionalsocializmom, zunanjepolitično pa je ta proces poleg še nekaterih drugihPodobno konotacijo (velikonemško šovinistično zatiranje koroških Slovencev) sta imela tudi proces proti Aloisu Maierju-Kaibitschu oktobra 1947, ki je sicer potekal pred Višjim deželnim sodiščem v Celovcu, in proces proti Kurtu Stageju in soobtoženim junija 1947 pred divizijskim sodiščem v Celju. Gl. Ibid., 205–09. sodil v obdobje pogajanj za rešitev mejnega vprašanja in drugih spornih političnih vprašanj s sosednjo Avstrijo. Proces naj bi mednarodni javnosti pokazal, da so za vojne zločine v Sloveniji krivi predvsem avstrijski nacisti; slovenske oblasti so v času, ko teritorialne zahteve Jugoslavije do dela avstrijskega ozemlja še niso bile dokončno zavrnjene, hotele pokazati, da Slovenci tudi v povojni Avstriji ne bodo dobili narodnih pravic.Gabrič, »Preganjanje političnih nasprotnikov,« 862. Iz besed tedanjega notranjega ministra Borisa Kraigherja na seji biroja Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije 9. julija 1947 je razvidno, katerim političnim ciljem naj bi služil proces: Proces proti Rainerju začne jutri – glavna linija je, da se njih prikaže odgovorne za zločine – poleg tega je treba proces politično izkoristiti – bo mnogo podatkov za obremenitev cerkve in Vatikana – treba je izkoristiti proces tudi za to, da se požive posamezni primeri kolaboracije cerkve z fašizmom – Rainer je dal v preiskavi mnogo takih izjav – važno je sodelovanje Rainerja z Rožmanom, katerega je Rainer slikal kot srednjeveškega inkvizitorja – Rožman je njemu svetoval postavitev Rupnika – važno je tudi dejstvo, da so Rainer in ostali Avstrijci – njihovo sodelovanje s četniki, razkrinkavanje mahinacij v zvezi z predajo nemške armade v Italiji – tozadevni podatki ostanejo zaenkrat še tajnost in jih v tem momentu ne bomo izkoriščali napram Angležem.SI AS 1589, š. 2, Zapisnik seje biroja Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, 9. 7. 1947.

Pomembno vlogo v procesih je imelo dejstvo, da so se odvijali v času, ko so se vezi med nekdanjimi zavezniki, spletene v vojni, vedno bolj trgale in se je začelo dolgo obdobje nezaupanja in celo sovražnosti. Obračunavanje v tem obdobju, poimenovanem kot »hladna vojna«, je potekalo veliko bolj prikrito kot v vojnih letih; v veliki meri se je odvijalo na območju podtalnega delovanja številnih tajnih služb. Obveščevalna dejavnost, ki je bila med vojno zaradi nujnosti boja proti nacizmu upravičena, je po njej »postajala okrutna: le podaljševala je trpljenje in strah iz časa vojne«.Jerca Vodušek Starič, Prevzem oblasti 1944–1946(Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992), 106, 107.

Odnose jugoslovanskega političnega vodstva z zahodnimi državami so v tem obdobju zaznamovali med drugim nedemokratična izvedba volitev v Jugoslaviji, ki je pri Američanih povzročila bistveno ostrejši odziv kot pri Britancih, dolgotrajno določanje italijansko-jugoslovanske meje, delovanje slovenske emigracije, njenih obveščevalnih centrov in ilegalnih skupin v Avstriji, ki so jih ameriške in britanske okupacijske oblasti vsaj dopuščale (če ne že podpirale) vse do leta 1948 oziroma do informbirojevskega spora.Več o tem Čoh Kladnik, »Za svobodo, kralja in domovino,« 106–24. Vse to je odkrito ali pa kot »senca v ozadju« vplivalo tudi na izbiro obtoženih na slovenskih političnih procesih in vrste obtožb.

Z nekaterimi procesi je bilo povezanih le nekaj zgoraj navedenih spornih vprašanj. Mednje sodi proces proti dvanajstim pripadnikom t. i. Sernečeve ilegalne skupine, ki je potekal od 21. do 24. julija 1947 pred vojaškim sodiščem v Ljubljani (podpornikom skupine je sodilo mariborsko okrožno sodišče). Skupina, ki je dobila ime po svojem voditelju Ferdinandu Sernecu, je bila ena največjih oboroženih skupin, ki so med letoma 1945 in 1949 delovale v Sloveniji. Njeni člani, ki jih je Sernec iskal predvsem med begunci v avstrijskih taboriščih, so z vednostjo britanskih in ameriških okupacijskih oblasti v Avstriji, avstrijskih obmejnih enot in policije ilegalno prehajali iz Avstrije v Slovenijo ter izvajali roparske napade na zadruge, krajevne oblastne organe in posameznike, napadali aktiviste komunistične partije in Osvobodilne fronte, se spopadali z vojaškimi enotami in širili protikomunistično propagando. Eden od obtoženih (Franc Čeh) je bil obsojen na smrt z obešenjem, šest jih je bilo obsojenih na smrt z ustrelitvijo, pet na daljše zaporne kazni, nekateri, skupaj s Ferdinandom Sernecem, pa so se »izgubili« nekje v ameriški okupacijski coni Avstrije, njihova nadaljnja usoda pa ni znana. Mateja Čoh Kladnik, »Ilegalna skupina Ferdinanda Serneca,« Časopis za zgodovino in narodopisje 75/40, št. 2-3 (2004): 541–43.

Na nekatere procese so vplivale vse prej navedene zunanjepolitične okoliščine. Mednje vsekakor sodi Nagodetov proces; obtožbe so nastale pod vplivom napetih odnosov z zahodnimi zavezniki, še posebej z ZDA, nezadovoljivega reševanja mejnih vprašanj s sosedi, še posebej z Italijo, intenzivnega delovanja vseh vrst obveščevalnih služb, ki se niso branile sodelovanja s slovensko politično emigracijo, četudi naj je uradna politika ne bi podpirala, delovanja oboroženih terorističnih skupin, ki so iz Avstrije prodirale na jugoslovansko ozemlje. Vohunjenje, emigracija in terorizem so bili močno prisotni tudi na procesu proti Mirku Bitencu in desetim soobtoženim, ki je potekal od 12. do 16. aprila 1948 pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani. Mirko Bitenc (pred vojno gimnazijski profesor matematike in fizike, član Slovenske ljudske stranke in rezervni major jugoslovanske vojske, med vojno član vodstva protirevolucije in poveljnik različnih protipartizanskih oboroženih enot, ob koncu vojne je emigriral, potem pa ilegalno prehajal v domovino, dokler ga niso januarja 1948 v Ljubljani aretirali pripadniki policije in agenti UDV) in deset njegovih domnevnih sodelavcev je bilo poleg kolaboracije z okupatorjem med vojno obtoženih organiziranja vohunske mreže v Sloveniji v sodelovanju s tujimi obveščevalnimi službami, snovanja oboroženih skupin (Matjaževa vojska), ki naj bi vpadale v Jugoslavijo in povzročale nerede, širjenja protijugoslovanske propagande v tujini in pozivanja k oboroženi intervenciji proti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, kjer naj bi vladali teror, brezpravje in preganjanje vere. Dva (Mirko Bitenc in Janko Soklič) sta bila obsojena na smrt z ustrelitvijo, drugi na zaporne kazni od dveh do dvajsetih let.Več o tem Koncilija, »Prispevek k zgodovini političnih sodnih procesov.« Koncilija, Politično sodstvo, 244–59.

Tudi na t. i. dachavske procese,Na več procesih, ki so potekali v letih 1948 in 1949, je bilo obsojenih 30 nekdanjih taboriščnikov iz Dachaua, 15 na smrt (usmrčenih jih je bilo 11), marsikdo pa je umrl med prestajanjem kazni. Obsojenci, med katerimi je oblast obračunala tudi z ljudmi iz svojih vrst (med njimi so bili ugledni slovenski komunisti), so bili obtoženi sodelovanja z gestapom med vojno, po njej pa z zahodnimi obveščevalnimi službami. Gl. Gabrič, »Preganjanje političnih nasprotnikov,« 863. ki so od vseh povojnih političnih procesov najbolj spominjali na stalinistične procese v Sovjetski zvezi (med obsojenimi so bili tudi ugledni slovenski komunisti), so močno vplivali mednarodni odnosi. Značilen zunanjepolitični dejavnik, ki je povzročil serijo teh najbolj zloglasnih montiranih sodnih procesov v Sloveniji, ki so potekali v letih 1948 in 1949, je bil spor Jugoslavije z Informbirojem oziroma spor Tita s Stalinom. Jugoslovansko-sovjetski odnosi so se namreč ob koncu leta 1947 znatno poslabšali, predvsem zaradi – za Stalinov okus – preveč samostojne jugoslovanske zunanje politike. V naslednjem letu so sledila obtožujoča pisma centralnega komiteja sovjetske komunistične partije jugoslovanskemu partijskemu vodstvu, ki naj bi omalovaževal izkušnje Sovjetske zveze, dušil demokracijo znotraj partije, dajal preveč pomena Ljudski fronti in spodbujal kapitalizem, še zlasti na podeželju. Junija 1948 so vse komunistične partije, članice Informbiroja, sprejele Resolucijo o stanju v Komunistični partiji Jugoslavije, v kateri so jugoslovanske komuniste pozvale, naj zamenjajo njeno vodstvo.Mateja Režek, »Spor z Informbirojem,« v: Slovenska novejša zgodovina 2, 930–32. Vlogo v procesih naj bi odigrale tudi obveščevalne službe. Veliko je bilo govora o obstoju spiska ljudi, ki naj bi med vojno delali za Gestapo, po njej pa za zahodne obveščevalne službe; spisek naj bi jugoslovanski organi državne varnosti prejeli od sovjetske obveščevalne službe ob koncu leta 1947 ali v začetku 1948. Raziskovalna skupina, ki je ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja proučevala dachavske procese, sicer ni našla verodostojnih dokazov za potrditev te hipoteze, vendar pa je dopuščala možnost njene upravičenosti. Vsekakor pa je priznavala določeno vlogo sovjetskih agentur pri pripravi procesov; sovjetsko partijsko vodstvo je namreč v pismih jugoslovanskemu vodstvu očitalo, da ima v svojih vrstah angleške špijone, Jugoslovani pa so protestirali, češ da sovjetska obveščevalna služba ustvarja v Jugoslaviji svojo obveščevalno mrežo.Ivanič, ur., Dachauski procesi, 147, 148.

Slovencem pa v tem času iz političnih razlogov niso sodili samo v Jugoslaviji. Po umiku jugoslovanske vojske iz Trsta se je začelo dolgo, mučno in za Slovence še posebej nezadovoljivo določanje italijansko-jugoslovanske meje, ki je v Jugoslaviji sprožilo pravi »val sovraštva« do Zahoda.Več o tem med drugim Nevenka Troha, »Urejanje mejnih vprašanj. Meje z Italijo,« v: Slovenska novejša zgodovina 2, 908–15. Nevenka Troha, »Tržaško vprašanje po mirovni pogodbi z Italijo 1947–1954,« v: Slovenska novejša zgodovina 2,972–74. Nič manj sovražno pa ni bilo razpoloženje do Slovencev v Italiji, ki je vplivalo na dolgotrajni sodni postopek proti partizanom »Beneške čete«. Preiskava, ki je bila sicer večkrat prekinjena, se je začela avgusta 1945, obtožnica pa je bila vložena šele deset let pozneje. Od 57 osumljenih jih je bilo obtoženih 50, od katerih jih je 26 živelo v Italiji, 19 v Jugoslaviji, štirje v Franciji in eden v Kanadi. Beneško četo, ki je delovala le kratek čas v letu 1944 (nekaj dni aprila in od 1. avgusta do 3. septembra), obtoženi pa naj ji sploh ne bi pripadali (vsaj 23 jih je sicer sodelovalo v slovenskem osvobodilnem gibanju), so proglasili za zločinsko združbo, odgovorno za vsa kriminalna dejanja, ki so se zgodila v Benečiji v obdobju od septembra 1943 do maja 1945. Obtoženi so bili, da so skušali z uboji, rekvizicijami, oviranjem dela italijanskih uradov in šol, žalitvami italijanske zastave, širjenjem projugoslovanske propagande ipd. doseči raznarodovanje območja gornje doline Nadiže in njegovo priključitev k Jugoslaviji; 32 naj bi jih zakrivilo veleizdajo, za katero je bila zagrožena tudi smrtna kazen. Proces se je zaključil julija 1959, ko je porotno sodišče v Firencah izreklo sodbo. Za nekatera dejanja je bila izrečena oprostilna sodba, na osnovi amnestije z 11. julija 1959 pa je bil kazenski postopek ustavljen proti vsem obtoženim.Nevenka Troha, »Partizani 'Beneške čete' pred italijanskim sodiščem,« Prispevki za novejšo zgodovino 50, št. 3 (2010): 53–78.

Iz zgoraj predstavljenega procesa je jasno razvidno, da »tudi povojno delovanje 'demokratičnih' držav ni bilo vedno vzorno« in da »nobena stran ni imela monopola nad vrlinami«.Keith Lowe, Podivjana celina. Evropa po drugi svetovni vojni (Ljubljana: Modrijan, 2014), 372.