Vransko

V občini Vransko je leta 1931 živelo 1205 prebivalcev.Leta 1936 se je občina razširila na kraje Čeplje, Čreta, Prekopa, Stopnik, Selo, Sv. Jeronim, Tešova in Vologa – tedaj je štela 2564 prebivalcev. – Krajevni leksikon Dravske banovine, 611. V trgu so živeli 603 ljudje, osnovno šolo pa so imeli od leta 1806.V popisu arhivskega fonda OŠ Vransko lahko sicer preberemo, da naj bi na Vranskem že od leta 1645 obstajal pouk za talentirane otroke. Trivialka je tu delovala od leta 1806. Leta 1870 je šola postala dvorazredna, 1873 trirazredna, 1894 štirirazredna in leta 1900 petrazredna. Leta 1902 je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje in tako je šola lahko postala leta 1907 šestrazredna. Leta 1913 je šola dobila vodovod in leta 1938 elektriko. – SI ZAC 891 Osnovna šola Vransko (historiat). 31. marca 1941 je imela šola sedem temeljnih oddelkov, tri vzporednice in en pomožni oddelek za manj nadarjene,SI ZAC 891, Šolska kronika OŠ Vransko 1945–1957, a. e. 12/39; posn. 1. nanjo pa je bilo vpisanih 396 otrok, ki jih je poučevalo 13 učiteljev in učiteljic, katehet pa je bil domači župnik Franc Bohanec.Učitelji in učiteljice so bili: Julij Sevnik (ravnatelj), Adela Sevnik, Marija Puncer, Bibijana Jakše (upokojena 1. 3. 1941), Marija Špan, Berta Štravs, Bogomila Kitek, Marija Lavrič, Marija Kramar, Milan Štravs, Franc Rožanc, Antonija Pungartnik in Albina Srebrnič. – SI ZAC 891 Šolska kronika OŠ Vransko 1935–1944, a. e. 12/38, 171. V tem šolskem letu je bila šola iz šest- razširjena v sedemrazrednico, v sedmi razred pa so bili vključeni učenci, ki so šolo obiskovali sedmo in osmo šolsko leto.Prav tam. Med drugo svetovno vojno je bilo Vransko (politična) občina v celjskem okrožju,Verordnung über die gebietliche Gliederung der Untersteiermark vom 20. September 1941. Verordnungs- und Ämtsblatt des Chefs des Zivilverwaltung in der Untersteiermark, 316. po popisu prebivalstva dne 29. novembra 1942 pa je v njej živelo 2608 moških in 1355 žensk.Ferenc, Izbrana dela. Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 178. Zaradi svoje lege ob glavni komunikaciji med Celjem in Ljubljano so bili na Vranskem in v okolici nameščeni številčni policijski in vermanski oddelki,Ferenc, Wehrmannschaft v boju proti narodnoosvobodilni vojski na Štajerskem, 89. leta 1943 pa je na Vranskem potekalo šolanje vermanov in rezervnih policistov.Prav tam, 109.

Frankolovo

Naselje, poimenovano po slovenski verziji imena graščine Sternstein, je nastalo z združitvijo zaselkov Loka in Stražica. Prva šola je bila leta 1816 ustanovljena v Loki, leta 1937 pa je imela 4 oddelke. Krajevni leksikon Dravske banovine, 108. Na frankolovski šoli je v zadnjem predvojnem šolskem letu poučevalo pet učiteljev in učiteljic (ravnatelj Ignac Pejha, Marjana Pejha, Vida Štukelj, Mira Ravbar in Marija Hrabalek), verouk pa je učil župnik Alojzij Simčič.SI ZAC 1318 Šolska kronika OŠ Frankolovo 1940–1959, a. e. 8/85, posn. 6.

Vojnik

Prva omemba šole v Vojniku sega v leto 1760. Pouk je potekal najprej v poslopju špitala, pozneje v kaplaniji, od leta 1815 do 1904 v najetih prostorih, nato pa v novem poslopju, zgrajenem na zemljišču, ki ga je občina kupila od cerkve. Šola je leta 1856 postala dvo-, leta 1873 tri-, leta 1886 pa štirirazredna. Leta 1895 je bila v Vojniku odprta tudi nemška ljudska šola, ki je že leta 1906 postala trirazredna; slovenščina je bila le učni predmet, in to šele od leta 1908. Vodnik po fondih in zbirkah, 390. V Vojniku (trg z okolico) je leta 1931 živelo 1818 moških in 2015 žensk, 29. novembra 1942 pa 1654 moških in 1946 žensk.Ferenc, Izbrana dela. Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 178.

V zadnjem predvojnem šolskem letu so na vojniški šoli poučevali: Franc Mlakar (ravnatelj), Tilka Požar, Ema Lapajne, Marija Brglez, Marica Kvac, Mara Samsa, Pavla Hameršak, Drago Rebernik, Julijan Šinigoj ter Ana Smolnikar.MnZC, Kronika OŠ Vojnik 1940–1945 (slovenski del), 2. list.

Slika 1: Vojnik v 30. letih 20. stoletja Hrani: MnZC, Zbirka Razglednice, PR-8065

Okupacija

Vsi kronistiNa Vranskem je za kroniko od začetka do 1. 2. 1942 skrbela učiteljica Gabriele Lenz, za njo je to nalogo prevzela Hilde Senker in potem Elsa Hessinger. – SI ZAC 891 Šolska kronika OŠ Vransko 1935–1944, a. e. 12/38, 104, 151, 152. so razmere pred okupacijo v svojih krajih opisovali precej podobno – v kontekstu izrazite premoči nemškega militarizma so opažali nepravilen in nezadosten odziv jugoslovanskih lokalnih in državnih oblasti ter kritizirali popustljivost do agresivne »pete kolone« (Kulturbunda) in njenega poveličevanja nemške vojske in države.

Na Vranskem so

»[n]ervoznost povečevali še petokolonaši, ki so načrtno pripravljali tla novim dogodkom in novemu stanju. Podtalno rovarjenje proti državi in njenim upravam je rušilo avtoriteto. Na drugi strani so pa oblasti same pripomogle k nezadovoljstvu in nezaupanju. Proti sovražni propagandi [oblasti] niso nastopale resno, sabotaže so ostale nekaznovane. Največ nezadovoljstva so povzročale vojaške oblasti; tu je vladal pravi kaos. Vpoklicani so bili slabo oskrbovani, brez zaposlitve prepuščeni sami sebi in demoralizirajoči propagandi.«Prav tam, 172, 173.

6. aprila 1941 se je torej zgodilo neizbežno: »[O]b 7. uri zjutraj so nemška letala prvič preletela slovensko ozemlje. Bombardirala so progo pri Celju in Zidani Most. […] Narodno zavedni moški so se prostovoljno javljali v prostovoljske oddelke, narodni izdajalci pa so visoko dvigali glave in z odprtimi rokami čakali nemške 'odrešitelje'.«SI ZAC 1318 Šolska kronika OŠ Frankolovo 1940–1959, a. e. 8/85, posn. 8. Povsem enako dikcijo zasledimo v vojniški šolski kroniki.

Na vseh šolah so končali pouk že 1. aprila 1941 in tesnobno čakali na razplet dogodkov. V Vojniku je domačin, nemški simpatizer Ivan (Žani) Kowatsch, v noči z 10. na 11. april streljal na umikajoče se jugoslovanske vojake, »naši oddelki [pa] so ga ujeli in ga tudi pravično sodili«.Kovača so blizu Vojnika ubili, za njegovo smrt pa so osumili Ivana Lapajneta, učitelja na meščanski šoli, ter njegovega sina Zlatka, ki so ju takoj po prihodu Nemcev aretirali in odgnali v Stari pisker. – MnZC, Kronika OŠ Vojnik 1940–1945 (slovenski del), 4. list. Na veliki petek (11. aprila) so se »nemške tolpe kot hudournik valile po državni cesti skozi Frankolovo«, zavzele Vojnik ter zajele tudi šest srbskih vojakov, ki so se umikali čez Frankolovo.

V Vojnik so že prvi teden prišli pripadniki pomožne policije in žandarmerije, (začasni) župan pa je postal dr. Franz Premschak.Prav tam, 5. list. Oblast na Frankolovem je prevzel prvi nemški župan Fritz Kotnik, ki je za potrebe občinske uprave zaplenil učiteljsko stanovanje in izselil stanovalce ter prevzel šolski inventar. Frankolovskega župnika Alojza Simčiča, ki je na veliko noč (13. 4.) opravil še zadnjo slovensko pridigo, so nekaj dni kasneje med vožnjo s kolesom v Stranice prestregli in aretirali Himmlerjevi spremljevalciZaradi visoke družbe, ki ga je privedla v zapor, je dobil vzdevek »Himmlerjev pob« (Himmlerbub). – SI ZAC 1318 Šolska kronika OŠ Frankolovo 1940–1959, a. e. 8/85, posn. 10. ter ga odpeljali v Stari pisker, 22. aprila pa so s skupino zavednih Slovencev aretirali ravnateljski par Pejha ter učiteljico Miro Ravbar. Aretirane so odvedli v vojniški Sokolski dom in nato v Celje, od koder so jih preko Maribora izgnali v Srbijo in na Hrvaško.Prav tam, posn. 9–13. Hitlerjev rojstni dan 20. aprila je bil usoden za učitelje vojniške šole – aretirali so Tilko Požar, Emo Lapajne, Marico Kvac, Maro Samsa, Draga Rebernika, Julijana Šinigoja in kateheta Martina Lupšeta, ki so jih po večmesečnem zaporu izgnali.Učiteljico Ano Smolnikar so izgnali junija. – MnZC, Kronika OŠ Vojnik 1940–1945 (slovenski del), 6. list.

Fritz Kotnik je županoval na Frankolovem od 19. aprila 1941, sedež županstva pa je bil v stari ljudski šoli. Že 9. septembra 1941 je občino prevzel vojniški župan ing. Franz Steinberger, Steinberger je 18. 5. 1942 prevzel tudi vodenje krajevne skupine NSDAP, potem ko so nadporočnika SS Rainerja Futscherja (šefa vojniške hiralnice in dobrnskih toplic) vpoklicali v vojsko. s čemer je Frankolovo izgubilo občinsko samostojnost.SI ZAC 1318 Šolska kronika OŠ Frankolovo 1816–1942, a. e. 8/82, posn. 13.

Na velikonočno soboto (12. aprila) so doživeli pojav prvih nemških izvidnic v Savinjski dolini; 16. aprila se je na Vranskem pojavila pomožna policija, 17. aprila je prevzel občinsko upravo nemški župan, dan kasneje pa delegat šolo.SI ZAC 891 Šolska kronika OŠ Vransko 1935–1944, a. e. 12/38, 175, 176. Na Vranskem so

»v dneh od 21. do 27. aprila zaprli Kramar Marijo, Puncer Marijo, Pungartnik Antonijo, Rožanca Franca, Špan Marijo, Sevnika Julija, Štravs Berto in Milana, Ljubič Ljudmilo [in] kateheta Bohanca Franca. […] Šola, kamor so prignali še nekatere učitelje iz sosednih šol in duhovščino, jim je bila prvi zapor, dokler jih niso prepeljali v Celje, od tod pa z do tedaj še doma ostalimi družinami vred na Hrvatsko ali v Srbijo. V tako očiščen kraj so prihajali učitelji in uradniki iz Nemčije.«Prav tam, 177.

Župan Vranskega je postal Franz Wagner iz Mürzzuschlaga.Prav tam, 98. Kronika vsebuje kar nekaj zapisov, ki slikajo precej napete odnose med nadučiteljem Liebscherjem in županom.

»Manjka sodelovanje med krajevnim vodstvom in šolo, zlasti sodelovanje z NM, ker krajevno vodstvo ne razume, da mora biti mladina na prvem mestu. O kakršnikoli spodbudi in podpori ni govora,«Prav tam, 109. je zapisal kronist v šolskem letu 1941/42, naslednji vpis pa je še precej natančnejši: »1. 6. 1942 so nam prepovedali uporabljati primerno pot na igrišče. Vodstvo krajevne skupine varuje nekaj gred z zelenjavo, ki so bile zaradi uporabe poti malo poškodovane, in se ne vpraša, ali bomo zaradi že tako omejenega časa za pouk igrišče sploh lahko uporabljali.«Prav tam, 114.

Sicer se je pa podobna zgodba ponovila tudi na Frankolovem, kjer je pragmatični (vojniški) župan Steinberger septembra 1941 ravnatelju pojasnil, da »so gospodarske razmere na Frankolovem zelo slabe in imajo kmetje slabo rodovitno zemljo,« zaradi česar se je morala šola odreči travnatemu igrišču ob cesti …, še dobro, da so dobili v zameno zaplenjeni župnijski travnik.SI ZAC 1318 Šolska kronika OŠ Frankolovo 1816–1942, a. e. 8/82, posn. 20. Vojniški šoli so sicer kot telovadnico sprva dodelili dvorano leta 1938 zgrajenega Sokolskega doma, a so bile v njej vedno znova prireditve, tako da je bila polna klopi in sedežev in je »služila samo Heimatbundu«, kot so zagrenjeno zapisali v kroniki.Ergänzungsbericht, 8. list. Očitno so jih že v šolskem letu 1941/42 popolnoma izrinili iz Sokolskega doma, saj je ravnateljica med nujne projekte uvrstila gradnjo telovadnice, kar pa je župan do konca vojne zavrnil. – MnZC, Chronik des Schuljahres 1941/42. Kronika OŠ Vojnik 1941–1944 (nemški del), 21. list. Od Steinbergerja (za šolo) načelno ni bilo »problem dobiti denarja«, vendar pa sam »nikakor ni hotel prevzeti skrbi za [njeno] vzdrževanje, modernizacijo in olepšanje«.MnZC, Chronik des Schuljahres 1941/42. Kronika OŠ Vojnik 1941–1944 (nemški del), 16. list.

Prevzem šol

Na Vransko sta 16. maja kot interventna učiteljaEinsatzlehrkräfte. prispela nadučitelj Heinrich Liebscher in pomožni učitelj Josef (Sepp) Hoffmann ter naslednji dan prevzela šolo, ki je

»bila zaradi srbske vojske in političnih zapornikov,Gl. zgoraj. ki so bili nastanjeni v njej, zelo uničena. Od interventnih učiteljev se je zahtevalo, da čimprej usposobita šolo, odstranita slovenski napis in namestita nemškega. S pomočjo dveh slovenskih učiteljev sta pregledala, prevedla in popisala celotno dokumentacijo ravnateljstva; prevedena in popisana je bila tudi dokumentacija posameznih razredov (katalogi, dnevniki in redovalnice)«.SI ZAC 891 Šolska kronika OŠ Vransko 1935–1944, a. e. 12/38, 91.

Med spisi ravnateljstva so našli seznam učencev po razredih in letnikih, ki jim je služil pri popisu učencev. V soboto, 17. maja 1941, se je začel pouk, ki se ga sicer še niso udeležili vsi učenci, vseeno pa so učitelji z njimi naredili nekaj govornih in disciplinskih vaj. Do konca šolskega leta so učenci pouk pridno obiskovali, učitelji pa so otrokom toliko približali nemški jezik, da so se »lahko z njimi konec šolskega leta že pogovorili najnujnejše«. Poleg Liebscherja in Hoffmanna so na šoli poučevale še: Maria Heber, Gabriele Lenz, Maria Koretič in nadučiteljica Martha Zebinigg.Prav tam, 92–94. Nekaj težav je bilo z odsotnim in bolehnim ravnateljem Liebscherjem, ki ga je najprej nadomeščal Johann Heinrich Hölling, nato Maria Heber, po njeni poškodbi pa žalski nadučitelj Wilhelm Fritz.Prav tam, 98, 99. Liebscher je bil novembra 1942 zaradi bolezni razrešen, ravnateljevanje pa je prevzel Franz Mörth,Prav tam, 123. ki ga je 1. oktobra 1943 zamenjal SA-jevski majorSturmbannführer. Oswald Mejak.SI ZAC 891 Šolska kronika OŠ Vransko 1935–1944, a. e. 12/38, 155. Mejak je imel vsak dan po pouku na šolskem dvorišču zbor s starejšimi učenci. – Prav tam, 163.

Slika 2: Učitelji osnovne šole na Vranskem (od leve): Sepp Hoffmann, Marie Heber in ravnatelj Heinrich Liebscher, 1941 Hrani: SI ZAC 891

Vojniška šola je bila sprva zgolj za 10- do 14-letne dečkeMaja so poklicali v šolo deklice te starosti, 1. julija pa najmlajše učence med 7. in 10. letom. Na vojniški šoli so poučevali po programu osnovne/ljudske, meščanske šole in gimnazije. – Ergänzungsbericht, 6. list. odprta že 28. aprila 1941. Prvi trije učitelji, ki so poleg matične oskrbovali še šole na Frankolovem in v Novi Cerkvi, so bili: ravnatelj Arthur Jansky, Heinrich Liebscher in Franz Sembacher.Zadnja dva so že maja prestavili za ravnatelja na Vransko (Liebscherja) in v Štore (Sembacherja). – Ergänzungsbericht, 4. in 5. list. Vojniške nemške učiteljice, ki so prišle za njimi, so se pritoževale zlasti nad slabimi stanovanjskimi razmerami; eno so nastanili pri bivšem ravnatelju Mlakarju – ta je smel obdržati službeno stanovanje – drugo v zasilni tujski sobi v gostilni Ban, tretja (zamudnica) pa je prve tri noči prespala na »divanu« v šoli, nato jo je za 14 dni k sebi vzela neka »folksdojčerka«, končno pa je pristala pri Banu, potem ko se je njena kolegica preselila na boljše. Tudi jedle so učiteljice sprva pri Banu, nato pa so se 15. junija preselile na hrano h gostilničarki in kavarnarici Fani Kasch. Septembra 1941 je bilo stanovanjskih zadreg za nemške učiteljice konec, saj so se lahko končno preselile v zaplenjena učiteljska stanovanja.Ergänzungsbericht, 1. list. Zanimiv zapis o delu nemške šole najdemo v slovenskem delu kronike: »Razpelo je izginilo že prvi dan. Tudi veroučitelj ni smel več v razred.« Ob praznovanju prvega vojnega božiča (1941) pa: »Vsa njihova vzgoja je bila protinarodna in protiverska. Boga so hoteli nadomestiti s Hitlerjem.« – MnZC, Kronika OŠ Vojnik 1940–1945 (slovenski del), 9. in 10. list. V Vojniku so poleg ravnatelja Janskyja do konca šolskega leta 1940/41 delovali naslednji učitelji: Trude Steinberger, Hilde Glanz, Margarete Stermitzer, Anna Schmitt, Else Hummel,Pisec slovenskega dela šolske kronike jo označi kot politično najbolj zagrizeno. – Prav tam, 8. list. Julia Senitza in Karl Schwarz, ki so potrebovali obilo poguma in navdušenja, če so hoteli »opraviti svojo nalogo in narediti Spodnjo Štajersko nemško«.Ergänzungsbericht, 2. list.

Frankolovski kronist je o prevzemu šole zapisal:

»Oblastniki bivše jugoslovanske države so hoteli z vsemi sredstvi slovenizirati Spodnjo Štajersko in so zato na to območje nameščali fanatične, do vsega nemštva sovražne učitelje. Samo po sebi je razumljivo, da ti ljudje odslej niso več mogli ostati med Spodnještajerci. In tako se je zgodilo tudi, da so nekdanjega nadučitelja Pejho skupaj z ženo in učiteljico Ravberjevo spet poslali tja, od koder so prišli. Preostali dve učiteljici sta lahko ostali na Frankolovem. V okviru posebne akcije je bila z 8. junijem 1941 dodeljena ljudski šoli na Frankolovem pomožna učiteljica gdč. Valerie Schuh (prej je službovala v Riedlingsdorfu na Štajerskem), njej je sledila učiteljica gdč. Hedwig Sommerbauer iz Hartmannsdorfa pri Gleisdorfu (11. junija 1941). Obe učiteljici sta se znašli pred velikim kupom nalog: morali sta najti stanovanje, kar v danih okoliščinah ni bilo enostavno, si zagotoviti prehrano, razsvetljavo ipd. in se istočasno pripraviti na začetek pouka. 18. junija 1941 je bil za ravnatelja prestavljen sém učitelj Ludwig Toth, ki je že od 11. maja služboval na ljudski šoli na Zgornji Ponikvi.«SI ZAC 1318 Šolska kronika OŠ Frankolovo 1816–1842, a. e. 8/82, posn. 7, 8.

Toth je »po srbskem vzoru našel zanemarjeno šolo z zanemarjenimi učenci«.Prav tam, posn. 23. Pouk je obiskovalo 161 učencev. Tudi tu se je »nemški vzgojitelj pri poučevanju soočal z nenavadnim, neznanim, tujim, saj so učenci znali govoriti samo slovensko in niso razumeli niti besede nemško«, a so si »z igro in petjem […] kmalu pridobili njihova srca in jih navdušili za šolo«. Prav tam, posn. 9. Na vojniški šoli so otroke navduševale žoge, ki so jih »brž priskrbeli«, dekleta pa plesne igre, ki so jih izvajale »z več veselja kot spretnosti in miline«. Ergänzungsbericht, 9. list.

27. junija 1941 je Ludwig Toth od bivšega nadučitelja Rudolfa Seršena prevzel šolo (šolske in stanovanjske prostore, vrt, inventar, administracijo, šolsko kroniko ipd.) v Črešnjicah, ki so jo do 12. januarja 1942 in zaposlitve dveh mladih učiteljev (Aloisa Karnerja in Franza Hollenthannerja) oskrbovali s frankolovske. Črešnjiško šolo so sicer ponovno zaprli že 16. marca 1942 (najprej so premestili Hollenthannerja, nato pa je bil Karner vpoklican v vojsko)SI ZAC 1318 Šolska kronika OŠ Frankolovo 1816–1842, a. e. 8/82, posn. 9 in 14. in je ostala zaprta do 16. novembra 1943.SI ZAC 1318, Chronik der Volksschule Sternstein 1942–1944, a. e. 8/84, posn. 16, 17. Totha, ki je bil 8. maja 1942 vpoklican v vojsko,SI ZAC 1318, Šolska kronika OŠ Frankolovo 1816–1842, a. e. 8/82, posn. 22. je (po kratkotrajnem namestništvu Valerie Schuh) avgusta 1942 kot ravnateljica nasledila učiteljica Karolina Bucher. SI ZAC 1318, Chronik der Volksschule Sternstein 1942–1944, a. e. 8/84, posn. 5.

Sliki 3a in 3b: Osnovna šola na Frankolovem ob prevzemu in po ureditvi dvorišča poleti 1941

Hrani: SI ZAC 1318

Trk svetov

Ko listamo zapise nekaterih nemških kronistov (kronistk!) o krajih, šolah in ljudeh, na katere so naleteli na svojem novem delovnem mestu, se spomnimo potopisov pustolovskih raziskovalcev daljnih krajev in divjih, neciviliziranih plemen, ki so se (v tem primeru) skoraj do sredine 20. stoletja skrivali komaj 100 kilometrov od njih.Prim. Matzer, Lisbeth, »Pripadaš nam po svoji krvi«, 69. V teh zapisih se prepletajo vtisi o žalostni zapuščini propadle države (kraljevine Jugoslavije), nerazvitosti krajev in zanemarjenosti ter popolni apatičnosti ljudi, ki jih niti izboljšanje lastnega položaja ne prisili v dejavnost … kar je (tudi) moč pripisati 23-letni balkanski vladavini. S sočnimi opisi lokalnih razmer postreže zlasti frankolovska kronika, ki se leta 1941 obregne ob šolski (ne)obisk: »Delo je oviralo in oteževalo tudi dejstvo, da je bil šolski obisk zelo slab. V srbski državi tega niso posebno resno jemali. Redno prihajanje v šolo je bilo za naše otroke nekaj tujega.« Učitelje pa je zgrozil še videz otrok: »[Z]aradi revščine, ki je bila posledica slabega gospodarjenja jugoslovanske države, so izgledali popolnoma zanemarjeno. Oblačila so bila raztrgana, roke, noge, obraz umazani, celo telo pa polno mrčesa (bolh in uši).«SI ZAC 1318 Šolska kronika OŠ Frankolovo 1816–1842, a. e. 8/82, posn. 9. Tudi na vojniški šoli so napovedali boj »umazaniji, zamujanju, izostajanju od pouka in lenobi pri učenju«. – Ergänzungsbericht, 9. list. V naslednjem šolskem letu je ravnatelj Toth pisal šolskemu poverjeniku Dukarju, da »prebivalstvo Frankolovega živi vseskozi v revnih razmerah, zato je bil obisk šole s slabšanjem vremena vedno manjši. Otroci niso imeli niti primerne obleke niti potrebnih čevljev. Otroci hodijo v šolo večinoma od daleč in po slabih poteh,« da »več kot polovica učencev nima čevljev«. Za zmanjšanje izostankov od pouka ter v pomoč otrokom in njihovim staršem je ravnatelj poverjeniku za šolstvo Celje – zahod predlagal spremembo urnika, po kateri bi imela nižja stopnja (do 3. razreda) pouk v ponedeljek, sredo in soboto, višja stopnja pa v torek, četrtek in soboto, vsakič po pet šolskih ur, »da bi zmanjšali obrabo čevljev in da bi lahko otroci čevlje tudi zamenjali«, čemur je Dukar ugodil.SI ZAC 1318 Šolska kronika OŠ Frankolovo 1816–1842, a. e. 8/82, posn. 15. Učitelji so se zavedali, da je moč pot do src ljudi zgladiti z daril, zato je ravnatelj na Frankolovem 20. decembra 1941 priredil prvo »nemško božično proslavo«, na kateri so s pecivom in bonboni obdarovali 300 otrok, najbolj potrebnim pa so predali oblačila.Urad za ljudsko blaginjo je nadaljeval z zbiranjem pomoči tudi po božiču, tako da je oblačila dobilo še več otrok (25–30). – SI ZAC 1318 Šolska kronika OŠ Frankolovo 1816–1842, a. e. 8/82, posn. 15, 16.

Slika 4: Okrašena učilnica frankolovske šole pred »nemško božično proslavo«, 20. 12. 1941 Hrani: SI ZAC 1318

Konec prvega popolnega šolskega leta 1941/42 so se na Frankolovem tako že pohvalili: »Doslej nam je uspelo toliko vplivati na zunanjost otrok, da prihajajo k pouku nekoliko bolj čisti in urejeni. Pri dečkih je izgled še zelo slab.«Prav tam, posn. 26. Občasne delitve oblačil seveda niso odpravile pomanjkanja, zato so otroci tudi pozimi 1942/43 ter 1943/44 ob mrazu in novem snegu ostajali doma. Nova ravnateljica Karolina Bucher pa je skušala najti tudi razlog za slab uspeh učencev in nedosežene učne cilje, ki je po njenem mnenju bil: »slaba nadarjenost večine učencev, ki so pogosto otroci pijancev in z redkimi izjemami tudi sami uživajo alkohol. Poučevanju o škodljivosti žganih pijač se le posmehujejo.«SI ZAC 1318 Chronik der Volksschule Sternstein 1942–1944, a. e. 8/84, posn. 7.

Očitno so vransko šolsko kroniko pisali Slovencem precej bolj naklonjeni ljudje (Gabriele Lenz), saj so znali (oportunistično) pohvaliti »dva nekdanja slovenska učitelja, ki perfektno obvladata nemški jezik«SI ZAC 891 Šolska kronika OŠ Vransko 1935–1944, a. e. 12/38, 96. in sta jim pomagala izvajati jezikovne tečaje, nemški učitelji pa so opazili tudi dober obisk na šolskih proslavah.Prav tam, 104. Po drugi strani se v takih optimističnih zapisih lahko skriva več želje kakor resničnosti, saj si težko zamislimo, da se na Vranskem »vsi […] z veseljem odzovejo pozivu na nabor, vrnejo pa se pojoč in okrašeni s cvetjem« in da »ljudje vojsko spoštujejo in ji zaupajo«.Prav tam, 108. Nedvomno so bile otrokom (in odraslim) všeč novosti, ki so bile prej na slovenskem podeželju redke – uporaba filma pri pouku, možnost ogleda filmskih predstav (z neizogibnimi filmskimi tedniki), kar je prinesla okupacija. V šolskem letu 1942/43 so imeli »projektor za učne filme […] na šoli dvakrat. Otroci so bili nad vsakim filmom navdušeni in so še dolgo govorili o tem«.Prav tam, 136. V Vojniku so prvo šolsko filmsko predstavo organizirali že 20. 11. 1941, 9. 4. 1942 pa je šola dobila radijski sprejemnik. – MnZC, Chronik des Schuljahres 1941/42. Kronika OŠ Vojnik 1941–1944 (nemški del), 12. in 14. list. Odraslim je bil namenjen »deželni potujoči kino«, ki je prišel v kraj enkrat mesečno in je »prebivalstvu omogoča[l], da [je] v Tedenskih pregledih v sliki spremlja[lo] veliki spopad narodov«, in »z zabavnimi filmi prinaša[l] v vsakdanjik malo spremembe«.Prav tam, 137.

Včasih pa hiter pretok informacij okupatorjevi upravi ni koristil – »predvsem izguba Stalingrada je spet obudila panslavistične misli«.Prav tam, 138.

Verjetno je na Vranskem uspelo ohranjati trden (nacionalsocialistični) okvir delovanja šole in učiteljstva zaradi namestitve ravnatelja Oswalda Mejaka, ki je bil steber »pravilne« usmeritve tako na šoli kot v kraju samem ter iniciator številnih prireditev in druženj otrok in starejših.

Sicer »domača« vojniška ravnateljica Julia Senitza je zapis o šolskem letu 1942/43 sklenila s trditvijo, s katero so se strinjali številni njeni kolegi: »Na splošno je tukajšnje ljudstvo dobrodušno, požrtvovalno in se ga da zlahka usmerjati.«MnZC, Chronik des Schuljahres 1942/43. Kronika OŠ Vojnik 1941–1944 (nemški del), 31. list.

Pouk

Na vojniški šoli so imeli konec šolskega leta, ki se je »začelo slovensko in končalo nemško«Ergänzungsbericht, 3. list. (1940/41), v desetih razredih (od 1. do 5. po dve paralelki) 435 učencev.V 5. razred so, da bi se naučili nemško, do odprtja zanje »pristojnih šol« vključili tudi učence meščanske šole in gimnazije. – Ergänzungsbericht, 10. list. Tri tedne sicer štiritedenskih počitnic – od 15. avgusta dalje – so učitelji namenili dopustu doma, na »Starem Štajerskem« (Altsteiermark), zadnji teden pa so bile na vrsti priprave na novo šolsko leto, ko je vodstvo šole prevzela ravnateljica Elsa Gutmann. Poleg nje so tedaj učile še: Elsa Hummel, Marie Laufer, Trude Steinberger, Hilda Glanz in Julia Senitza. Dva »laična učitelja«,To so bili višješolci oziroma učiteljiščniki. Wolfgang Hofbauer in Otmar Reiterlehner, ki sta drug za drugim delala na šoli, sta skrbela pretežno za NM. V tem šolskem letu je število učencev padlo na 341, paralelk pa je bilo osem.MnZC, Chronik des Schuljahres 1941/42. Kronika OŠ Vojnik 1941–1944 (nemški del), 17. in 23. list. V šolskem letu 1942/43 je šolo le tri dni septembra vodil Klaus Tarnai, nato je postal ravnatelj Ferdinand Christian – oba so premestili iz Nove Cerkve in oba kmalu vpoklicali v vojsko – po kratkem medobdobju (Franz Karbaditz) pa je šolo prevzel Karl Geißler. Do konca šolskega leta sta ravnateljevala še Ferdinand Leher in Julia Senitza. Nova učitelja sta bila Hildegard Scherber in »laični učitelj« Alois Kleinschek.MnZC, Chronik des Schuljahres 1942/43. Kronika OŠ Vojnik 1941–1944 (nemški del), 26., 27. list. Učencev je bilo spet več – 465, razdeljeni pa so bili v šest razredov in enajst paralelk.Prav tam, 29. list. Tudi v šolsko leto 1943/44 je šola stopila z novim ravnateljem – Josefom Szokolayjem, novima učiteljicama (Elso Hummel je nadomestila Anna Burkert,Žena vojniškega žandarja. – MnZC, Kronika OŠ Vojnik 1940–1945 (slovenski del), 18. list. njo pa Gertrude Göbel) in skrbmi zaradi pogostega nastanjevanja policijskih enot. Konec šolskega leta je bilo v desetih paralelkah šest razredov in skupaj 447 učencev. Schuljahr 1943/44. – MnZC, Kronika OŠ Vojnik 1941–1944 (nemški del), 37. list.

Frankolovsko šolo so do prihoda dveh nemških učiteljic 8. junija 1941 oskrbovali z vojniške – tam so popisali učence in v nekaj dneh izvedli sestanke s starši.SI ZAC 1318 Šolska kronika OŠ Frankolovo 1816–1842, a. e. 8/82, posn. 7. Pouk za 161 učencev so na Frankolovem najprej organizirali v treh razredih: 1. razred (učiteljica Hedwig Sommerbauer), 40 učencev (3. šolsko leto), 2. razred (Valerie Schuh), 62 učenk (4.–8. šolsko leto), 3. razred (Ludwig Toth), 59 učencev (4.–8. šolsko leto),Prav tam, posn. 8. proti koncu šolskega leta pa so morali vključiti tudi mlajše otroke, zato sta učiteljici poučevali še v »pravem« 1. (Sommerbauer) in »pravem« 2. razredu (Schuh) – prvotni 1. razred je postal 3., prvotni 3. pa 4. (dve vzporednici, ločeni po spolu). Število učencev se je povzpelo na skupaj 263.Prav tam, posn. 10. V šolskem letu 1941/42 je pouk potekal v šestih razredih, pri čemer so bili v 6. združeni otroci, ki so pouk obiskovali šest, sedem ali osem let, šola pa je imela 301 učenca. Prioritete so še vedno ostajale enake: »Nemškega jezika ni bilo treba samo učiti, ne – še bolj je šlo za to, da ga otrokom priljubimo in jih vzgajamo v Nemce. Treba jih je bilo seznaniti z velikimi prelomnicami časa, jih navdušiti za firerja in nemško ljudstvo.«Prav tam, posn. 12. Konec šolskega leta so sicer ugotavljali, da so v »povprečju […] otroci tako napredovali, da se lahko z nami – sicer zelo preprosto, a vendar, pogovarjajo po nemško. […] Verjamem, da smo pridobili otroška srca in na nas ne gledajo več kot na tujce in sovražnike«.SI ZAC 1318 Šolska kronika OŠ Frankolovo 1816–1842, a. e. 8/82, posn. 26

Kljub trudu pa za vpis na glavno šolo ni bil zaradi pomanjkljivega znanja nemščine primeren nihče izmed učencev, ki so zaključili šolanje.SI ZAC 1318 Chronik der Volksschule Sternstein 1942–1944, a. e. 8/84, posn. 2. Težave so bile tudi pri drugih predmetih: »1. razred: Učni cilj pri branju in računanju ni dosežen. 2. razred: Branje in računanje (brez uporabe stotiške tabele) še dela težave. 3. razred: Težkega seštevanja, merjenja in deljenja večjih števil niso do konca predelali. 4. razred: Pouk jezika in spoznavanje naraveLebenskunde. nista do konca obdelana. 5. in 6. razred: Učni cilj pri geometriji Raumlehre. ni dosežen.«SI ZAC 1318 Chronik der Volksschule Sternstein 1942–1944, a. e. 8/84, posn. 7, 8. Starši so bili pred koncem šolskega leta 1942/43 povabljeni na obisk učne ure na osnovni šoli, a prišel ni nihče.Prav tam, posn. 13 Pesimizem prevladuje tudi ob koncu šolskega leta 1943/44:

»1. a: ne usvojeno branje tiskanih črk, poznavanje števil do 100 ni doseženo, 1. b: vrednotimo samo kot pomožni razred; usvojene je bilo le 1/4 učne snovi, 2. raz.: branje je še slabo (učne snovi v preteklem letu niso popolnoma usvojili), 3. raz.: snov iz jezikovnega pouka in celjsko okrožje niso popolnoma usvojili, merjenje in deljenje večjih števil je delno izostalo, 4. raz.: snov iz jezikovnega pouka ne usvojena, deljenje dvoštevilčnih števil pri vseh učencih še ni tekoče, 5., 6. raz.:Frankolovska šola je do konca ostala šestrazrednica. pri realnih predmetih in geometriji učni cilj ni dosežen.«SI ZAC 1318 Chronik der Volksschule Sternstein 1942–1944, a. e. 8/84, posn. 26, 27.

Verjetno je bilo več uspeha pri telovadbi, ki si je z nemškim jezikom delila prvo mesto pomembnih vsebin pouka.SI ZAC 1318 Šolska kronika OŠ Frankolovo 1816–1842, a. e. 8/82, posn. 20. Frankolovska kronika medvojne nemške šole se zaključi poleti 1944, ko je vodstvo šole že slutilo, da počitnice ne bodo običajne, in se je nanje dobro pripravilo. »Na ukaz šolskega svétnika smo najpomembnejše spise in najdragocenejša učila ter knjige, razen tega pa še metle, krpe za brisanje table, svinčnike in radirke po koncu šolskega leta spravili v Vojnik in to deloma shranili pri tov. Senitza,Julia Senitza, učiteljica na vojniški šoli. delno pa v sobi za učila na ljudski šoli. Župan nam ni mogel ponuditi nobenega varnejšega prostora.« Kljub temu so še računali na nadaljevanje pouka jeseni, »še posebej, če bi uspelo omejiti dejavnost tolp«.SI ZAC 1318 Chronik der Volksschule Sternstein 1942–1944, a. e. 8/84, posn. 31, 32.

Na Vranskem se je pouk v nemški šoli začel v soboto, 17. maja 1941, »ker je bilo obveščanje v tako kratkem času nemogoče, sicer še niso prišli vsi učenci. Vseeno [so] s temi otroki lahko naredili nekaj govornih in disciplinskih vaj«.SI ZAC 891 Šolska kronika OŠ Vransko 1935–1944, a. e. 12/38, 92. Poslej so učenci bojda šolo »pridno obiskovali«.Prav tam. Zaradi pomanjkanja učiteljev so morali štirje vranski učitelji vsak dan učiti v po dveh razredih, »pri čemer so morali močno omejevati učne ure v posameznih razredih«.Prav tam, 96. V šolskem letu 1941/42 je pet učiteljev na Vranskem poučevalo v 6. razredih (osmih oddelkih: 1., 2., 3. in 5. razred so bili mešani, 4. in 6. pa ločena po spolu).Prav tam, 99. Učna snov tega leta še ni bila vezana na noben učni načrt, bistvena pa sta bila pouk nemškega jezika in nacionalna politična vzgoja.Prav tam, 115. Na začetku šolskega leta je obiskovalo šolo 357, na koncu 316 učencev, med njimi pa jih 83 razreda ni izdelalo.Za ponavljalce so uporabili oznako »nezreli« (nicht reif). – SI ZAC 891 Šolska kronika OŠ Vransko 1935–1944, a. e. 12/38, 118.

Slika 5: Učitelji osnovne šole na Vranskem med izletom na Trojanah (v sredini Sepp Hoffmann in Heinrich Liebscher), 1941 Hrani: SI ZAC 891

Leto kasneje – 2. julija 1943 ob koncu šolskega leta – so tudi na Vranskem priredili »razstavo dosežkov. Razstavili [so] risbe in pisne izdelke«. Odziv pa je bil popolnoma drugačen kakor na Frankolovem: »Otvoritvi, ki so se je udeležili starši učencev, je sledil obisk pouka v edini učilnici. Starši so imeli priložnost spoznati delo v šoli. Prišli so številni starši.«Prav tam, 133, 134.

Podobno optimistično so na šoli vrednotili napredek učencev:

»Učni cilj v 1. b razredu smo dosegli pri računanju, branju in pisanju. V 1. a, ki je bil fantovski razred, učnega cilja nismo dosegli. Ta razred je prizadela petkratna menjava učitelja, pa tudi struktura učencev ni ugodna. […] Tudi v nižjih razredih smo opozarjali na našega firerja, njegove vojake, našo veliko domovino in vojno. […] Pri računanju smo učni cilj dosegli v vseh razredih, prav tako pri domoznanstvu v nižjih razredih. Veliko zanimanja so otroci na vseh stopnjah pokazali za risanje, petje in telovadbo, kjer smo dosegli lepe uspehe.«Prav tam, 145, 146.

Tedaj je na Vranskem pouk za 378 otrok potekal v popolni osemletki, konec šolskega leta 1943/44 pa je v sedmih razredih pouk obiskovalo 371 otrok.1. razred je imel tri paralelke. – SI ZAC 891 Šolska kronika OŠ Vransko 1935–1944, a. e. 12/38, 162. Novi ravnatelj Mejak je v skladu s svojo vojaško naturo očitno končal s prakso leporečenja, kar se pokaže v zapisu o obisku šolskega svétnika Erwina Dukarja 28. oktobra 1943, ko je (on ali Dukar?) trud razredničarke Else Hessinger ocenil z: »1. a in 1. b katastrofalno«. Prav tam, 166.

Kmetijska poklicna šola

Na Vranskem, Frankolovem in v Vojniku so organizirali tudi kmetijsko poklicno šolo, na kateri so učence, ki so sicer osnovno šolo že »prerasli«, poučevali kar osnovnošolski učitelji. Na Frankolovem so jo odprli 8. januarja 1942. Oba učitelja, Ludwig Toth in Hedwig Sommerbauer, sta do delitve poklicne šole na dva razreda – zaradi velikega števila učencev – poučevala po pet ur tedensko. Učitelj Toth je poučeval nemščino, nacionalno politično vzgojo, petje in telovadbo za fante, Hedwig Sommerbauer pa je prevzela telovadbo za dekleta. Pouk je na začetku obiskovalo 54 učencev. Zaradi povečanega števila učencev (74) je bila poklicna šola od 29. aprila 1942 razdeljena na dve vzporednici.SI ZAC 1318 Šolska kronika OŠ Frankolovo 1816–1842, a. e. 8/82, posn. 18, 19. V šolskem letu 1942/43 se je pouk na kmetijski poklicni šoli začel v drugi polovici oktobra. »Poklicna šola za fante je bila zaradi disciplinskih težav konec januarja v soglasju s šolskim svetnikom zaprta. Uspeh pouka niti pri fantih niti pri dekletih ni upravičil vloženega truda.«SI ZAC 1318 Chronik der Volksschule Sternstein 1942–1944, a. e. 8/84, posn. 14. Leto kasneje je postalo jasno, da je

»prebivalstvo […] za kmetijsko poklicno šolo kazalo le malo zanimanja. Pisni opomini k pošiljanju mladine k pouku so bili večinoma neuspešni; pri tem je odigral svojo vlogo tudi vpliv band. Pri dekletih je bil učni cilj dosežen. Za praktično kuhanje in vse gospodinjske teme so kazale veliko zanimanje. Petje in telovadba sta jih zelo veselila. Fantje so pogosto manjkali, bili so leni, malomarni ter v znanju jezika daleč zaostajajo za dekleti.«Prav tam, posn. 30.

Vseeno pa so učitelji vztrajali in do 1. junija (za fante) oziroma 1. julija (za dekleta) 1944 izvajali pouk v dveh po spolu ločenih razredih.

Na Vranskem je za kmetijsko izobraževanje najprej skrbel učitelj Sepp Hoffmann,SI ZAC 891 Šolska kronika OŠ Vransko 1935–1944, a. e. 12/38, 118. v delo kmetijske poklicne šole, ki se je začelo novembra 1942, pa sta bila vključena Franz Mörth in Maria Koretitsch, ki sta poučevala en razred z 62 učenci. Januarja 1943 je poučevanje namesto Koretitscheve prevzela Erika Kogelnik. Obravnavali so računanje in gospodinjstvo oziroma kmetovanje; med drugim so posebej izpostavili položaj kmeta v velikonemškem rajhu. Učenci so spoznali velike osebnosti iz »naše zgodovine in najpomembnejše o našem življenjskem prostoru«.Lebensraum. Šolski obisk je bil povsem zadovoljiv, a se je proti koncu šolskega leta zaradi del na polju nekoliko poslabšal.SI ZAC 891 Šolska kronika OŠ Vransko 1935–1944, a. e. 12/38, 125. V šolskem letu 1943/44 je poučevanje na kmetijski šoli prevzel ravnatelj Mejak, ki je v enem razredu med 15. oktobrom 1943 in 1. aprilom 1944 poučeval 65 učencev in omenil »veliko udeležbo«, a zaradi političnih razmer (partizanskih akcij) le »bližnjih učencev«.Prav tam, 168.

Izvenšolske dejavnosti učiteljev

Vojna

Čeprav je imela nemška vojska ob vdoru v Jugoslavijo sorazmerno malo žrtev, se frankolovska kronistka (ob treh padlih nemških vojakih v bližini Nove Cerkve) zaveda, da so padli »prispevali k temu, da se je Spodnja Štajerska lahko vrnila domov. Njihovi junaški grobovi so večne priče in pomniki velikega preobrata v tej prastari nemški mejni krajini«. SI ZAC 1318 Šolska kronika OŠ Frankolovo 1816–1842, a. e. 8/82, posn. 6.

Prelomni vojni dogodki so v kronikah našli večjiS prav obsedenim navajanjem vesti iz časopisa Völkischer Beobachter prednjači frankolovska kronika. ali manjši odmev, nas pa vsekakor najbolj zanimajo odzivi na dogajanje v lokalnem okolju, ki je zaposlenim v okupatorski upravi in šolstvu dajalo vedeti, da so kljub formalni in kruti pacifikaciji ozemlja še vedno in vedno bolj na sovražnih tleh.

To so kmalu občutili na vojniški šoli, kjer so že pet dni po svečanem začetku šolskega leta (27. septembra 1941) ostali brez nove šest metrov dolge zastave, ki so jo ukradli trije domačini (Franc Klančnik, Ivan Ahtik in Friderik Jurčak) ter jo skrili v zvonik – tatvino so pojasnili skoraj leto dni kasneje, ko je dejanje izdal eden izmed storilcev, ki je bil v celjskem preiskovalnem zaporu zaradi neke druge zadeve. Njegova mati je zastavo medtem iz strahu zažgala, fante pa so 22. julija 1942 v celjskem Starem piskru ustrelili kot talce.MnZC, Chronik des Schuljahres 1941/42. Kronika OŠ Vojnik 1941–1944 (nemški del), 11. list; prim. Kronika OŠ Vojnik 1940–1945 (slovenski del), 8. list; prim. tudi MnZC, Zbirka Plakati, P-705, Bekanntmachung, Cilli, den 22. Juli 1942.

Zanimiv zaplet je vezan tudi na tečaj Nemškega Rdečega križa (DRK), ki so ga spomladi 1942 organizirali na vojniški šoli. Predaval je vojniški zdravnik dr. Rudolf Mikusch, uspešno pa ga je končalo enajst tečajnikov (od štirinajstih), med njimi sta bili tudi dve učiteljici. Konec junija bi morali novi sodelavci DRK svečano zapriseči, a so dogodek odpovedali, »ker zanj ni bil pravi trenutek«, saj so ugotovili, da je bilo med tečajniki več partizanskih pomagačev. Enega iz vojniške skupine so zaradi tega že ustrelili.MnZC, Chronik des Schuljahres 1941/42. Kronika OŠ Vojnik 1941–1944 (nemški del), 14. list. »V poletnih mesecih [1942] so se tudi v okolici Vojnika pojavili banditi. Pri kmetih in trgovcih so ropali živež in tobak,« je zapisala ravnateljica.Prav tam, 31. list.

V frankolovsko šolsko kroniko se je taka mimobežna notica vtihotapila v šolskem letu 1942/43, ko v poglavju Šolska stavba naletimo na vpis: »Okna so bila večkrat zastekljena, a so jih kmalu nato, ko ni bilo pouka, neznani storilci spet razbili.«SI ZAC 1318 Chronik der Volksschule Sternstein 1942–1944, a. e. 8/84, posn. 6. Leta 1943 se je med ljudmi začel krepiti dvom v zmago nemškega orožja: »Tisti maloštevilni ljudje na Frankolovem, ki so z nami, učiteljicami, govorili o vojnih dogodkih, so bili navdušeni nad uspehi naših vojakov in globoko prizadeti ob umikih ter zaskrbljeni zaradi izida vojne.«

»Da je bil naš kraj doslej varen pred napadi banditov, je morda znak za to, da je prebivalstvo v večini na naši strani,«Prav tam, posn. 13. so učiteljice verjetno sklepale iz svojih stikov z ljudmi, z njimi pa so itak komunicirali le tisti, ki Nemcem niso bili sovražni.

Kljub temu so se na Frankolovem ponavljali dogodki, v katerih lahko vidimo klasičen kriminal (vlom): »V noči s 25. na 26. oktobra [1943] je nekdo skozi okno vdrl v pritlično šolsko stavbo. Odprli so vrata zbornice. V predalih so očitno iskali denar, ker ni nič zmanjkalo.«Prav tam, posn. 16. Precej bolj zaskrbljujoča pa sta bila dogodka 4. maja in 2. junija 1944, Gre za napad borcev XIV. divizije. ko »so banditi ponoči napadli naseljeno šolo, pri tem uničili dve firerjevi sliki, grozili učiteljici in si prisvojili različne predmete, med drugim vsebino šolske lekarne ter veliko zastavo s kljukastim križem. Pri prvem napadu so banditi pomazali zunanje zidove šole s slovenskimi besedami, imenom 'Tito' in komunističnimi znaki 'kladivo in srp'«.Narekovaji v originalu. – SI ZAC 1318 Chronik der Volksschule Sternstein 1942–1944, a. e. 8/84, posn. 18. Pri tem je seveda šlo za napad na šolo kot ustanovo okupatorske uprave. V tem letu se je zaradi »okrepljene dejavnosti banditov« predčasno (1. julija) končalo tudi šolsko leto, ker se je šolski obisk junija zelo zmanjšal.Prav tam in posn. 19. Nemško učiteljstvo je za vedno zapustilo kraj, šolo pa so za nastanitev uporabljale policijske in vojaške enote.SI ZAC 1318 Šolska kronika OŠ Frankolovo 1940–1959, a. e. 8/85, posn. 23, 24.

Vransko je bilo zaradi svoje pomembne vloge pri obrambi ceste Celje–Ljubljana polno policijskih, vojaških in vermanskih enot, ki so bile nastanjene tudi v šoli in so ovirale normalen pouk. 25. maja 1942 so v šolo nastanili vermane, poučevali so najprej v treh, poleti pa celo samo v dveh učilnicah.SI ZAC 891 Šolska kronika OŠ Vransko 1935–1944, a. e. 12/38, 122.

»Vermanšaft, ki je nastanjen v šoli, se skoraj vsak dan spopada s komunističnimi bandami, ki se zadržujejo v okolici Vranskega in od kmetov zahtevajo živež in obleko. 22. 6. je bil v spopadu z močnejšo skupino v Vologu ustreljen en član tolpe. Naslednji dan je sledila policijska patrulja, ki pa ni bila uspešna, saj se je tolpa že zdavnaj umaknila. Interventne sile so oborožene zaradi samoobrambe in zaščite orožniške postaje, ki jo morajo ob napadu komunistov braniti iz šole. Napada ne bo, saj policija in vojska vso noč patruljirata,«

beremo v kroniki.Prav tam, 107, 108.

Da so bili ti upi prazni, se je pokazalo

»takoj po odhodu vojske z Vranskega[, ko] so se v okolici pojavili banditi. Vermanšaft je z njimi nekajkrat prišel v stik in pri tem utrpel izgube. Izgube pa so imeli tudi nasprotniki. V začetku novembra so si posamezni banditi drznili celo do trga, a so jih orožniki in vermani odbili. 6. novembra [1942] so orožniki, policisti in esesovci izvedli iz Vranskega veliko akcijo v hribe na severu, v kateri je bilo 19 mrtvih banditov in 9 ujetih. Del jih je vseeno spet pobegnil. Jasno je, da so ti ponavljajoči [se] nemiri vplivali na prebivalstvo in šolsko mladino. Opazna je bila splošna pobitost, še zlasti, ker so v tem času spet odpeljali več oseb z Vranskega v zapor v Celju.«Prav tam, 123, 124.

Partizanska dejavnost se je kljub temu nadaljevala, čeprav si je 1. marca 1943 policija iz strateških vzrokov izbrala Vransko

»za svoje oporišče boja proti banditom. Odtlej se banditi Vranskega izogibajo. Razen orožniško in policijsko je Vransko postalo tudi oporišče SD.Sicherheitsdienst – obveščevalna služba. Dejavnost banditov je kljub naši zaščiti v kraju v okolici v začetku pomladi znova oživela. Razen manjših banditskih akcij, ropanja kmetij in trgovin je treba posebej omeniti 1. junija izvršen umor kmečkega vodje iz Prekope. Storilec je bil bandit iz istega kraja, ki je po dejanju zbežal v gozd.«SI ZAC 891 Šolska kronika OŠ Vransko 1935–1944, a. e. 12/38, 130.

Pogoste akcije in spopadi so vendarle zaznamovali kraj, »zlasti akcije banditov, ki so vedno sprožile naše protinapade, so pustile turobno, a vendarle uporniško razpoloženje. To je bilo vidno ne le v šoli, ampak tudi v vsem kraju«,Prav tam, 153. najhujše pa je šele prihajalo.

24. oktobra 1943 je bilo pri napadu na vranski vermanšaft šest mrtvih in sedem hudo ranjenih.

»13. 11. zgodaj popoldne so banditi na cesti proti Trojanam napadli poštni avtomobil, pri čemer sta bila 2 mrtva. Istega dne – 13. 11., je bil napaden tudi avto SS – 7 mrtvih. V noči s 1. na 2. februar je bil napaden Motnik, cesto na Vransko pa so zaprli – 6 mrtvih in več ranjenih. Na Vranskem je bila razglašena bojna pripravljenost. Na cesti proti Trojanam je bilo še več napadov na policijske avtomobile. Maja in junija so začeli banditi pogosteje siliti proti Vranskemu. Pri napadih na Wagscheid in kasneje na Pondor smo lahko jasno začutili močno vznemirjenje prebivalstva.«Prav tam, 158, 159.

Vroče je postajalo tudi učiteljem v Vojniku, kjer »si lahko na začetku šolskega leta [1943/44] podnevi brez skrbi potoval naokoli, na koncu šolskega leta pa to ni bilo več priporočljivo«. Schuljahr 1943/44. MnZC, Kronika OŠ Vojnik 1941–1944 (nemški del), 37. list. Kronist omenja prelet ameriških bombnikov in njihovo odmetavanje rezervoarjev za gorivo (31. 1. 1944), bombardiranje Celja (25. 2.) in strmoglavljenje ameriškega letala pri Novi Cerkvi ter prihod XIV. divizije na Štajersko (7. 2. 1944). V to je ravnatelja verjetno najbolj prepričal partizanski napad na Vojnik 11. junija 1944, ko so nemški učitelji od partizanov dobili naslednji poziv:

»Na zahtevo partizanskega poveljstva se mora na slovenskih šolah poučevati le v slovenščini. Učite otroke v njihovem maternem jeziku. Če tega ne boste počeli ali ne znate slovensko, vas bomo kaznovali po naših predpisih. Vsi nemški učitelji morajo zapustiti našo slovensko zemljo ali pa vas bomo izgnali iz šole. Na naših tleh morajo biti samo Slovenci in slovenski jezik. Smrt fašizmu! Svoboda domovini!«Prav tam, 38. list.

V trgu so zatem samozaščitno organizirali nekakšno »vaško stražo«, ki je do konca junija varovala kraj. Seveda stanje tu še zdaleč ni bilo tako hudo kakor v Zgornji Savinjski dolini, zato je vojniški ravnatelj zadnji vpis v kroniko avgusta 1944 optimistično zaključil: »A tudi tukaj bo prišlo do preobrata. Nemška vojska bo ta območja spet osvobodila in šola bo spet širila in utrjevala nemštvo.«Prav tam, 39. list. Pouk je sicer še potekal do marca 1945. Po pobegu ostalih nemških učiteljev je ostala le Julia Senitza. V partizane je 17. marca odšel tudi celoten vod vojniških žandarjev s poveljnikom vred. – MnZC, Kronika OŠ Vojnik 1940–1945 (slovenski del), 20. list.

Nemška šola na Vranskem je kljub poraznemu obiskuPozimi 1944/45 je šolo obiskovalo le še 12 % otrok. – SI ZAC 891 Šolska kronika OŠ Vransko 1945–1957, a. e. 12/39, posn. 2. vztrajala do 5. aprila 1945, ko so okupatorske oblasti učiteljstvo pozvale, »da nemudoma pospravi svoje najnujnejše stvari in zapusti službena mesta, kamor se predvidoma ne bo več vrnilo«.Prav tam, posn. 1, 2.