Politično-diplomatski avanturizem

Nepremišljenost in aroganca sta se najprej in najizraziteje pokazali na diplomatskem področju in v italijanskih presojah političnega razpoloženja v Grčiji. Vojna proti Grčiji je povzročila prvo resno razpoko v italijansko-nemških odnosih, saj je bil napad na Grčijo odmik od Hitlerjeve želje, da Italija nadaljuje vojaško aktivnost v Afriki, predvsem pa je pričakoval dodatno italijansko vojaško angažiranje v Egiptu in tudi desant na Malto. Knox Knox, Mussolini Unleashed 1939–1941, 212. je poročal, da je »Mussolini hotel Aleksandrijo in Atene«, operaciji pa naj bi bili sinhronizirani. Mussolini naj bi z napadom na Grčijo presenetil vse, tudi Hitlerja, ki ga je celo zavajal, da nima takega namena. Knoxova analiza Ibidem, 224. sicer sugerira, da presenečenja ne bi smelo biti, saj so nemški obveščevalni viri to možnost nakazovali, vendar so v Berlinu menili, da gre zgolj za govorice. Mussolinija je nemško nasprotovanje vsakršnemu vojaškemu delovanju na Balkanu zelo motilo, predvsem je v tem videl namero Nemčije, da mu prepreči dostop do poštenega deleža vojnega plena. Hitler je namreč julija 1940 Mussoliniju preprečil invazijo na Jugoslavijo, ki je bila pomemben vir surovin za nemško industrijo. Bosworth, Mussolini, 359. Ta preprečitev je bila za Mussolinija velika frustracija. Aristotle Kallis, Fascist Ideology, Territory and Expansionism in Italy and Germany 1922–1945 (London: Routledge, 2000). Priprave na napad na Grčijo so se kljub temu nadaljevale, bile pa so »hitre in kaotične«. Knox, Mussolini Unleashed 1939–1941, 217.

Mussolini je menil, da ga Hitler vedno postavi pred fait accompli in ga nikoli nič ne vpraša. Bosworth, Mussolini, 360. Tako je bilo ob napadu na Norveško, ob začetku ofenzive v zahodni Evropi in ob dogovorih z nekaterimi balkanskimi državami. Tokrat pa je Mussolini pričakoval, da bo za njegovo zasedbo Grčije Hitler izvedel iz medijev, zato je najprej zavrnil nasvet maršala Pietra Badoglia, načelnika združenega generalštaba, ki je svetoval, da o napadu obvestijo Hitlerja. Tik pred napadom je Mussolini Hitlerju vendarle napisal pismo in ga obvestil o svoji nameri. Hitler naj ne bi mogel verjeti in naj bi bil ves iz sebe. Z Mussolinijem se je dogovoril za sestanek, vendar je že med potjo v Italijo izvedel za napad. Ko je 28. oktobra 1940 ob 10. uri z vlakom prispel v Firence, ga je Mussolini pričakal z besedami: »Firer, mi napadamo. Ob zori so naše sile zmagovito prestopile albansko-grško mejo.« Knox, Mussolini Unleashed 1939–1941, 190, 230. Hitler je neuspešni italijanski napad na Grčijo označil za veliko strateško napako, saj je bil zaradi njega prisiljen del svojih sil premestiti in z napadom na Grčijo zaščititi svoje južno krilo. »Greece's entry into World War II.«

Italijanski zunanji minister in Mussolinijev zet grof Galeazzo Ciano je v svojem dnevniku zapisal, da Mussolini načrtuje napad na Grčijo, ki bo veliko presenečenje. Grčijo je štel za idealen in lahek plen: obubožano prebivalstvo, petkrat manjše od italijanskega, zastarela vojska, globoke politične razpoke v državi in prezirani kralj Jurij II. En močan udarec in Grčija bo padla. Mussolini je trdil, da je o napadu na Grčijo razmišljal mesece pred začetkom druge svetovne vojne, celoten Balkan pa si je predstavljal kot italijansko interesno sfero. Besnel naj bi nad dejstvom, da je oktobra 1940 romunska vlada prosila Nemčijo za vojaško pomoč v primeru napada Sovjetske zveze, medtem ko je Italijo, šele po njenem protestu, prosila le za nekaj pilotov. Osborn, »Greek Tragedy,« 1. K Hitlerju se je nagibala tudi Bolgarija, zato je Grčija za Mussolinija postala še privlačnejša tarča. Knox Knox, Mussolini Unleashed 1939–1941, 215. je poročal, da je bil Ciano naklonjen napadu, saj je menil, da je bil politično gledano zaradi izoliranosti Grčije to idealen trenutek.

Fašistični tisk je objavil zapisnik sestanka med Mussolinijem, Cianom, namestnikom načelnika generalštaba generalom Mariem Roatto Kot zanimivost omenimo, da je bil general Roatta v okupirani Kraljevini Jugoslaviji poveljnik višjega poveljstva italijanske vojske za Slovenijo in Dalmacijo. in generalom Sabastianom Viscontijem Prasco, ki je bil po odstavitvi generala Carla Gelosa postavljen za poveljnika italijanskih sil v Albaniji, kar je avtomatično pomenilo, da bo vodil bojno delovanje proti Grčiji. V zapisniku piše, da je Ciano na Mussolinijevo vprašanje poročal o stanju duha grškega prebivalstva. Ciano je menil, da obstaja jasna ločnica med plutokratičnim vladajočim razredom in prebivalstvom, ki je apatično in indiferentno do vsega, tudi do morebitne italijanske invazije. Knox, Mussolini Unleashed 1939–1941, 211. Tudi italijanske obveščevalne službe so poročale, da v Grčiji potekajo intenzivni frakcijski boji med pristaši monarha in pronacističnega diktatorja Ioannisa Metaxasa ter da je grška politična in vojaška elita močno skorumpirana, kar bo bistveno zmanjšalo grško obrambno moč. Vojaška obveščevalna služba je poročala, da so poveljniki grških enot večinoma intelektualno primerni, vendar bodo težko vzdrževali raven volje in duha, ki sta potrebna za boj. Usposobljenost podčastnikov ni prav visoka, vojakom pa je težko poveljevati. Ibid., 220. Obveščevalna služba in zunanje ministrstvo sta napovedala, da bo Grčija ob italijanskem napadu zato hitro poražena. Maj. Stefano Catania, »The Italian Invasion of Greece in 1940: When Operational Art Does Not Close the Gap Bettween Tactical Engagements and Strategic Objectives,« magistrska naloga (Fort Leavenfort: General Staff College, School of Advanced Military Studies, 2019), pridobljeno 10. 2. 2020, https://apps.dtic.mil/sti/pdfs/AD1083206.pdf. Izkazalo se je, da so bili obveščevalni podatki neverodostojni. Peter Neville, Mussolini (second edition) (London: Routledge Historical Biographies, 2015), 179. Na sestanku sta generala Mussoliniju poročala o nekaterih geografskih in vojaških vidikih načrtovanih smeri napada. General Prasca je menil, da je operacijo načrtoval do najmanjših podrobnosti in da je načrt napada popoln. Knox, Mussolini Unleashed 1939–1941, 212. Mussolini jima je svetoval, naj se ne ozirata na morebitne velike izgube in naj za vsako ceno napredujeta. K porazu so pripomogle servilnost in visoke ambicije nekaterih častnikov, ki so prišle do izraza na tem sestanku. Giorgio Rochat, Le guerre italiane 1935–1943. Dall'impero d'Etiopia alla disfatta (Torino: Giulio Einaudi, 2005), 261.

V fašističnih medijih se je silovita protigrška propaganda začela že maja 1940. V njej so grško oblast prikazovali kot marioneto v rokah tujcev, hkrati pa so jo obtoževali, da britanskim vojnim ladjam dovoljuje plutje po grških ozemeljskih vodah. Knox, Mussolini Unleashed 1939–1941, 238, 239. Načrtovani napad je bil paradoks, saj je bila vlada premierja Metaxasa naklonjena nacistični Nemčiji, obetala pa se ji je invazija Italije, najbolj vnete nemške zaveznice. Nemški izvedenci in diplomati so med kopičenjem italijanskih enot v Albaniji grškim sogovornikom zagotavljali, da Hitler nikakor ne bo dovolil napada na Grčijo in da naj zato Grki ne izzivajo Italijanov z mobilizacijo. Alexandre Papagos, Grčka u ratu 1940–1941 (Beograd: Vojnoizdavački zavod, 1954), 80. Italijanska javnost je pozdravila napad na Grčijo, ni pa bila izrazito navdušena. Po prvih zastojih v napredovanju, grškem protiudaru in poročilih o žrtvah so Italijani v zasebnih pogovorih vojno v Albaniji poimenovali »drugi in še hujši Kobarid«. Aurelio Lepre, Le illusioni, la paura, la rabbia: il fronte interno italiano 1940–1943 (Napoli: Edizioni scientifiche Italiane, 1989), 119. Podobo Mussolinija v filmskih zbornikih naj bi javnost tedaj spremljala s kritičnim molkom in osuplostjo. Bosworth, Mussolini, 359, 360.

Sedem ur pred napadom je italijanski veleposlanik v Grčiji premierju Metaxasu izročil zahtevo, da Grčija v zameno za zagotavljanje svoje nevtralnosti Italiji dovoli zasedbo določenih strateških točk (natančno število točk ni bilo opredeljeno) ali pa bo napadena. Metaxas je zahtevo zavrnil. Sledil je napad, vendar italijanske sile zaradi močnega grškega odpora niso napredovale. Ravno nasprotno, že po dobrem tednu bojevanja so grške sile prevzele pobudo in pod vodstvom načelnika generalštaba generala Alexandrosa Papagosa izvedle protiofenzivo. Italijanski generali so kljub temu upali na preobrat, nezadovoljni Mussolini, ki je pred napadom ignoriral in zavajal nemško vodstvo, pa je bil 4. decembra prisiljen prositi Hitlerja za vojaško pomoč.

Po zastoju in nazadovanju na fronti je Mussolini še vedno upal, da bo zmagal, in je napovedal uspešno pomlad. Osborn, »Greek Tragedy,« 83. Ofenziva se je dejansko začela, in sicer 9. marca 1941. Prisoten je bil tudi Mussolini, vendar so grške oborožene sile zadržale svoje položaje, zato se je po enajstih dneh vrnil domov, a je kljub temu dovolil, da se je ta jalovi napad nadaljeval še nadaljnjih pet dni, kar je veliko prispevalo h končnemu številu žrtev na italijanski strani (Tabela 1). Konec marca je Mussolini prejel Hitlerjevo pismo, v katerem ga je prosil, naj v naslednjih dneh z albanskega ozemlja ne izvaja nikakršnih operacij. 6. aprila je Hitlerjeva vojska napadla Grčijo in po enaindvajsetih dneh so v Atene vkorakali prvi nemški vojaki. Mussolini se je še dodatno osmešil v mednarodni skupnosti, saj je zahteval, da sodeluje v zmagoviti paradi nemške vojske v Atenah, kar mu je bilo tudi omogočeno. Ibid., 86.

Neuspešna vojaška avantura Italije proti Grčiji je prvi poraz sil osi v Evropi v drugi svetovni vojni, ki je negativno vplival na samozaupanje italijanskega državnega političnega in vojaškega vodstva ter na nadaljnji potek vojne.

Avanturistična vojna strategija

Poglejmo podrobneje vojaški vidik napada Italije na Grčijo. Analiza italijanske vojaške operacije proti Grčiji ter grške obrambe in protiudara se osredotoča na stanje italijanskih oboroženih sil neposredno pred drugo svetovno vojno, na vpliv začetnega poteka druge svetovne vojne na delovanje italijanskega političnega vodstva ter na značilnosti vojaškega napada na Grčijo in njegove posledice.

Stanje italijanskih oboroženih sil pred izbruhom druge svetovne vojne

Kmalu po fašističnem prevzemu oblasti leta 1922 je Italija začela razvijati oborožene sile v skladu z ekspanzionistično geostrateško in geopolitično doktrino Mare nostrum, ki je postopoma prerasla v doktrino vzpostavitve novega rimskega imperija 20. stoletja. Simon Gonsalves, »The Italian Army in the Second World War: A Historiographical Analysis,« The Great Lakes Journal of Undergraduate History 5, št. 1 (2017): 8, 9, pridobljeno 10. 2. 2020, https://scholar.uwindsor.ca/cgi/viewcontent.cgi?article=1054&context=gljuh. Sprva je bil poudarek namenjen razvoju bojne flote in povečanju števila letal, nato tudi povečanju števila pripadnikov kopenske vojske. Zaradi zaostajanja industrije in tehnologije ter pomanjkanja surovin je Italija na področju oborožitve, letal in druge vojaške tehnike občutno zaostajala za svetovnimi silami. Vojaški vrh se je zavedal, da Italija nima surovin za vodenje dolgotrajne vojne, na kar je Mussolinija zaman opozarjal general Federico Baistrocchi, ki je vztrajal pri tem, da bo prihodnja vojna dolgotrajna in da se zato Italija mora ustrezno pripraviti. »Il generale coraggioso che avvertì Mussolini,« La Stampa, pridobljeno 12. 2. 2020, https://www.lastampa.it/cultura/2017/06/02/news/il-generale-coraggioso-che-avverti-mussolini-1.34576857. Rešitev problema oskrbe s surovinami je vojaški vrh videl v opori na balkanske države, in sicer na Jugoslavijo (rudnine železa, premoga, aluminija, bakra), Romunijo (predvsem nafta in tekoči energenti) in Grčijo. John Gooch, Mussolini's War: Fascist Italy from Triumph to Collapse, 1935–1943 (London: Penguin books, 2020), 204, 205. To je postalo očitno 22. maja 1939, ko je Italija postala članica jeklenega pakta in zaveznica Nemčije. Vendar pa to dejstvo ni bistveno vplivalo na odločitve fašističnega režima, ki je zapostavil pravočasni razvoj vojaškega industrijskega kompleksa, skupaj z vojnimi zalogami tekočih goriv in rudnin. Vojaški izvedenci in izkušeni kadri iz prve svetovne vojne, ki so to stanje kritizirali, so bili odstranjeni iz vojske ali pa zamenjani z nekaterimi zvestimi častniki, ki so na ključnih položajih vse do kapitulacije Italije 3. septembra 1943 karieristično podpirali politiko Mussolinija in fašistične stranke. Knox, Mussolini Unleashed 1939–1941, 209–11.

Italija je v severni Afriki okupirala Libijo (1911), nato je želela okupirati Krf (1923), kar ji ni uspelo, zatem je v vzhodni Afriki okupirala Abesinijo (1935–1936), nato z močnimi silami posredovala na strani generala Franca v Španiji (1936–1939) ter napadla in zasedla še Albanijo (1939). Zato je morala svoje oborožene sile pregrupirati tako, da so se njihove medsebojno ločene grupacije nahajale v severni Italiji (zaradi napetih odnosov s Francijo in Jugoslavijo) ter na Rogu Afrike, v severni Afriki in na Balkanu. Takšna geostrateška razpršitev oboroženih sil je Italiji kot članici jeklenega pakta na prvi pogled omogočala zelo dobro temeljišče za morebitne napade vojne operacije proti Veliki Britaniji in Franciji. Vendar je bilo obenem popolnoma jasno, da bo bojno delovanje italijanske vojske v morebitni vojni povsem odvisno od možnosti njene oskrbe iz baz na Apeninskem polotoku. Kritične so bile predvsem razvlečene pomorske komunikacije.

Pred izbruhom druge svetovne vojne so bile italijanske oborožene sile zelo številne. Imele so 2,5 milijona pripadnikov, 2950 letal, 1500 tankov in 16.400 topniških orožij. Maja 1940 je imela kopenska vojska 73 divizij: 53 na Apeninskem polotoku, 14 v Afriki, pet v Albaniji in eno na otokih v Egejskem morju. Le 19 divizij je bilo popolnoma bojno opremljenih in preskrbljenih z zalogami streliva, goriva ter popolnjenih s častniki, podčastniki in vojaki. Pierluigi Bertinaria, »Il comando supremo e la guerra. Preparazioni e ritardi,« v: L'Italia in guerra. Il primo anno-1940, ur. R. H. Rainero in A. Biagini (Roma: Commisione italiana di storia militare, 1991), 81. Sredozemska flota je imela v svoji sestavi štiri bojne ladje, 21 križark, 52 rušilcev in 106 podmornic. Italian Navy at War, pridobljeno 19. 5. 2020, https://www.naval-history.net/WW2CampaignsItalianNavy.htm. Bila je sodobnejša od letalstva in kopenske vojske, vendar je bila več kot polovica njene oborožitve in opreme iz časa prve svetovne vojne. Kljub temu si je Mussolini s pritiski na italijanski generalštab, ki se je tega zaostajanja v glavnem zavedal, prizadeval, da bi italijanska vojska uporabljala podobno doktrino, kot je bil nemški Blitzkrieg (v Italiji so jo imenovali la guerra lampo). Neville, Mussolini (second edition), 178.

Za primerjavo dodajmo, da so imele grške oborožene sile po opravljeni mobilizaciji pet armadnih korpusov. Maršal Papagos Papagos, »Grčka u ratu,« 223, 224. navaja, da je I. korpus imel tri pehotne divizije in pehotno brigado, sledili so II. korpus z dvema divizijama in tremi brigadami, III. korpus s štirimi divizijami, IV. korpus z dvema divizijama, strateška rezerva z dvema divizijama in konjeniško divizijo ter šest utrjenih odsekov (vsak je imel posadko od enega do dveh bataljonov). V vsakem grškem korpusu so bile torej v povprečju dve do tri pehotne divizije, skupaj štirinajst divizij. Približno tretjina je bila uporabljena v Epiru, tretjina v Makedoniji, tretjina pa je bila v strateški rezervi.

Vpliv začetnega poteka druge svetovne vojne na uporabo italijanskih oboroženih sil

Februarja 1939 je Mussolini na zasedanju Velikega fašističnega sveta o italijanski zunanji politiki spregovoril o ovirah, ki preprečujejo ozemeljsko širitev Italije, in ob tem Grčijo označil za ključno oviro. Alan Cassels, »Mussolini and the Myth of Rome,« v: The Origins of the Second World War Reconsidered, ur. Gordon Martel (London: Routledge, 1999), 67. Ko se je septembra istega leta začela druga svetovna vojna v Evropi, je italijansko vojaško in politično vodstvo sprva pozorno spremljalo potek začetnih vojaških operacij, naslednje leto pa še bliskovite nemške zaključne operacije na zahodni fronti. Vojaško poveljstvo se je zavedalo, da Italija zaradi predhodnega vojaškega angažiranja ni pripravljena na novo vojno. Edina italijanska vojaška akcija v prvem letu druge svetovne vojne je bila zasedba Albanije, ki naj bi bila odskočna deska za napad na Grčijo. Šele ko so se leta 1940 nemške operacije na severu Francije končale z uničenjem glavnine francoskih sil, umikom ostanka britanskih sil v Anglijo in umikom francoske vlade iz Pariza v Bordeaux, se je Mussolini zbal, da Italija, če ne bo takoj vstopila v vojno, ne bo mogla sodelovati pri delitvi plena. Spremljajoč te dogodke, je italijanski državni vrh pod njegovim vplivom začel razmišljati, da se vključi v vojno proti Franciji in da iz Albanije začne vojaške operacije na Balkanu.

Dogodki na fronti v Franciji so se odvijali tako hitro, da je bilo inertno poveljstvo italijanskih oboroženih sil povsem presenečeno in nepripravljeno na vojno. Na osebni pritisk Mussolinija se je stanje spremenilo. Vztrajal je namreč, da mora Italija za vsako ceno izkoristiti priložnost, da si pred kapitulacijo Francije s prelito krvjo svojih vojakov na francoski fronti zagotovi sodelovanje v mirovnih pogajanjih. Tako je Italija 10. junija 1940 Veliki Britaniji in Franciji napovedala vojno ter Francijo napadla na alpski fronti. Italijanska vojska je zavzela trinajst vasi v južnih francoskih Alpah, pri tem pa doživela velike izgube, saj je padlo 631 vojakov, 2631 je bilo ranjenih, 616 pogrešanih, skoraj 4000 pa je bilo zajetih, kar je bilo ponižujoče glede na to, da so bili Italijani napadalci. Francija je imela 120 padlih in ranjenih vojakov ter 150 pogrešanih. Osborn, »Greek Tragedy,« 76. V tej operaciji in tudi pozneje se je pokazalo, da so bile italijanske enote praviloma slabše izurjene in vodene, da so imele nižjo bojno moralo in da so pretrpele večje izgube od sovražnika. Maršal Pietro Badoglio, zmagovalec vojne proti Etiopiji, je Mussoliniju in fašističnim veljakom pripisoval odgovornost tako za nepripravljenost Italije za vojno kot za vstop nepripravljene vojske v vojno. Mussolinija je opisal kot vojaškega amaterja, ki se je ves čas agresivno vmešaval v vojaške zadeve. Ocenjeval ga je kot narcisoidnega tirana, popolnoma nekompetentnega na področju strategije. Ker z Mussolinijem ni mogel sodelovati, je maršal Badoglio 4. decembra 1940 odstopil s položaja načelnika združenega generalštaba. Pietro Badoglio | Italian general and statesman | Britannica, pridobljeno 5. 2. 2020, https://www.britannica.com/biography/Pietro-Badoglio. Gonsalves, »The Italian Army in the Second World War,« 8, 9.

Vojaški napad na Grčijo in njegove posledice

Značaj orisanih operacij italijanske vojske v letu 1940 je bil v močnem nasprotju z nemškimi uspehi, Italija pa je vse bolj zaostajala in postajala podrejena Nemčiji. Dennis Showalter, »Book Review,« recenzija Mussolini and His Generals, 1922–1940, avt. John Gooch, World War II Magazine 22, št. 9 (2008): 67. Obenem se je zbala, da bosta po italijanski vojni napovedi Veliki Britaniji in Franciji britanska flota in letalstvo začela delovati na cilje v Italiji iz baz v Jonskem, Egejskem in Jadranskem morju. Mussolini se je zato odločil, da s samostojno hitro vojaško akcijo na južnem krilu evropskega vojskovališča dokaže, da Italija v prihodnje ne bo zaostajala za Nemčijo. Pri tem so ga vodili politični, strateški in ideološki motivi. Njegova zamisel o vojni proti Grčiji je bila v nasprotju z nemškimi načrti za napad na Sovjetsko zvezo, ker je Nemčija takrat želela za vsako ceno ohraniti mir na južnem krilu Evrope in obenem v vojno na zahodu pritegniti Španijo.

Kot že omenjeno, je bil Mussolini glede napada na Grčijo zelo optimističen, vrhovno poveljstvo italijanskih oboroženih sil pa je bilo v svojih ocenah veliko previdnejše, General Quirino Armellini je v dnevniških zapisih opozoril na Mussolinijevo nepoznavanje razlik med bojevanjem na ravnini ali v gorah, poleti ali pozimi in na pomanjkanje orožja, streliva, opreme, živali in surovin. – Osborn, »Greek Tragedy,« 76. Rochat, Le guerre italiane 1935–1943, 264. saj je imelo spoznanja iz preigravanja vojnega načrta »Nujna izvedba G« (G kot Grčija), ki je bil izdelan za primer napada. Pomenljivo pa je, da je ta načrt, ki je bil izdelan septembra 1940, najprej predvideval le napad na Epir in Krf, kasneje pa so ga iz strateških razlogov razširili na celotno Grčijo, kar pa je skladno z načrtom Piano Guzzoni-Geloso-Pariani iz leta 1939 (cilj je bil popolna okupacija države). To kaže na značilno Mussolinijevo nedoslednost. Prim. Knox, Mussolini Unleashed 1939–1941, 209. To previdnost je bilo čutiti tudi na štabnih konferencah, na katerih so sodelovali tudi Mussolini, guverner Albanije Francesco Jacomoni in zunanji minister Ciano. Mussolini – l'attaco alla Grecia, pridobljeno 5. 1. 2020, http://www.storiologia.it/mussolini/grecia.htm. Načelnik združenega generalštaba maršal Badoglio in general Roatta, namestnik načelnika generalštaba kopenske vojske maršala Rodolfa Grazianija, sta ocenila, da bi moralo težišče italijanske ofenzive biti v severni Afriki, in ne na Balkanu. Vztrajala sta, da bo za uspešen napad na Grčijo potrebnih 20 divizij, za prevoz teh sil iz Italije v Albanijo pa bi bili potrebni trije meseci, »Pietro Badoglio.« kar je bilo predvideno v načrtu iz leta 1939. Izračuni in ocene, ki so jih na konferenci trinajst dni pred napadom razkrili maršal Badoglio, general Roatta ter predstavniki kopenske vojske, letalstva in mornarice, so pokazali, da bo fronta v Epiru dolga okoli 150 km in bo imela globino 50 km, da vojskovališče ne bo prehodno za težko oborožitev, da na njem ni dobrih cest ter da bodo surove podnebne in vremenske razmere močno oteževale uporabo italijanskega letalstva in mehanizacije kopenske vojske. Mario Roatta, Otto milioni di baionette – L'esercito italiano in guerra dal 1940 al 1944, pridobljeno 12. 6. 2020, http://www.znaci.net/00003/482.pdf.

Poudarili so, da bodo italijanske enote v Albaniji povsem odvisne od oskrbe prek jadranskih prekomorskih komunikacij (med Apeninskim in Balkanskim polotokom), pri čemer bodo težave z dostavo streliva, goriva in hrane ter z evakuacijo ranjencev zelo velike, ker v Albaniji ni bilo sodobnih pristanišč. Kasneje se je pokazalo, da je italijanski vojski primanjkovalo tovornjakov, konj in mul, albanski pristanišči Valona in Drač pa sta bili ozko grlo oskrbe in prevoza okrepitev v silah, medtem ko so z letali v Tirano lahko prevažali zgolj enote, ne pa tudi težkega orožja in opreme. Razložili so, da se bodo glavni boji odvijali na težko prehodnem visokogorskem terenu in še proti nasprotniku, ki bo zelo motiviran pri obrambi samostojnosti in neodvisnosti države. »Italy Invades Greece, 1940.« Ker so imeli Grki v Epiru 27.000 vojakov, Grčija je morala upoštevati tudi obrambo meje z nemško zaveznico Bolgarijo, za katero se ni vedelo, kako se bo odločila (Sovetskaja voennaja enciklopedija (3. zvezek) (Moskva: Voennizdat, 1977), 650). Mussolini je namreč Bolgarijo spodbujal k napadu na Grčijo v smeri Trakije in Egejskega morja, vendar je kralj Boris pobudo zavrnil (Knox, Mussolini Unleashed 1939–1941, 218). so najvišji predstavniki italijanske vojske vnovič izhajali iz tega, da bodo morali poleg dveh korpusov, ki ju je Italija oktobra dejansko že imela na epirski fronti, zagotoviti še vsaj deset dodatnih divizij. Italijanska korpusa na epirski fronti sta imela na začetku 87.000 vojakov. Osnovna prednost italijanske vojske je bila, da je imela v Albaniji 380 letal (Grki so jih na svojem ozemlju imeli samo 36), 103 tanke in 686 topov. –Sovetskaja voennaja enciklopedija (3. zvezek), 650, 651.

Mussolini pa je nasprotno napad na Grčijo obravnaval kot »vojaški sprehod«John Thomas Malakasis, »The Significance of the Greek Resistance Against Axis in World War II« magistrska naloga (University of Kansas, 1966), pridobljeno 16. 5. 2020, https://krex.k-state.edu/dspace/bitstream/handle/2097/26102/LD2668T41966M236.pdf?sequence=1. in pričakoval hiter uspeh. Rochat, Le guerre italiane 1935–1943, 259. Četudi je maršal Badoglio Mussolinija vztrajno in argumentirano seznanjal z naštetimi težavami take operacije, se je samozavestni Mussolini, ki se je imel za velikega stratega in ga je kralj Viktor Emanuel III. predtem imenoval za vrhovnega poveljnika oboroženih sil, odločil za napad na Grčijo s samo dvema korpusoma. Menil je, da bo napad z majhnimi silami uspešen, če bodo delovali odločno in hitro ter prehiteli grško mobilizacijo. V začetku italijanskega napada so Grki neuspešno prosili Veliko Britanijo, naj v Albaniji posreduje z lovskimi letali, kar bi grško mobilizacijo zavarovalo pred napadi italijanskega letalstva. – Robin Higham, Diary of Disaster – British Aid to Greece 1940–1941 (Kentucky: Kentucky University, 1986), 21, 22. Ves čas poročanja vojaških predstavnikov, ki so zagovarjali uporabo močnejših sil, sta se Mussolini in Ciano vmešavala in pogosto spreminjala stališča ter nenehno dodajala nova vprašanja. The Greco-Italian War, pridobljeno 15. 1. 2020, https://warfarehistorynetwork.com/2017/07/20/benito-mussolinis-failed-greco-italian-war/. Vztrajala sta pri tem, da morajo napad na Grčijo izvesti do 26. oktobra, a so ga morali zaradi slabega vremena prestaviti na 28. oktober. Datum je sovpadal z glavnim fašističnim praznikom t. i. triumfalnega pohoda na Rim. O razhajanju med Mussolinijem in generali glede odločanja o napadu na Grčijo gl. Knox, Mussolini Unleashed 1939–1941, 209–217. Osborn, »Greek Tragedy,« 77, 78. Struktura režima je Mussoliniju omogočala, da je odločitev sprejel praktično sam. Rochat, Le guerre italiane 1935–1943, 259.

Italija je želela Grčijo spremeniti v satelitsko državo, tako da bi imela popoln nadzor nad Egejskim morjem in otoki, skupaj z dostopom do Dardanel. Italijanske enote so invazijo izvedle z albanskega ozemlja, glavni napad je v dveh smereh potekal proti prelazu Metsovon, pomožni pa ob obali Jadranskega morja proti Arti (Slika 1). Poveljnik italijanskih sil v Albaniji, general Prasca, v nasprotju z maršalom Badogliem, generalom Roattom in drugimi starejšimi generali, ni dvomil o uspešnosti napada na Grčijo in je pričakoval, da bo po pričakovanem uspehu povišan v maršala. Po njegovi presoji, v kateri je tako kot Mussolini in Ciano močno podcenjeval grško vojsko, naj bi Epir zavzel v samo petnajstih dneh. Ian Kershaw, Fateful Choices: Ten Decisions that Changed the World, 1940–1941 (London: Allen Lane, 2007), 170, 171.

Slika 1: Smeri napada Italije na Grčijo leta 1940 in smeri protiudara grške vojske Vir: »Italy Invades Greece, 1940.«

Napadu je sledilo veliko presenečenje. Grčija je hitro izvedla mobilizacijo in premestila del enot z bolgarske meje, tako da je italijanska vojska naletela na močan odpor grških sil, ki so na goratem območju in v izredno hladni zimi zaustavile italijanski prodor. Mussolini je 10. novembra ustavil ofenzivo, ki naj bi jo nadaljeval 5. decembra, ko bi svoje sile okrepil. Verjel je, da so grške sile izčrpane in bodo popustile. Knox, Mussolini Unleashed 1939–1941, 235. Sredi novembra pa so grške sile izvedle protiudar in italijanske enote v dveh tednih potisnile nekaj deset kilometrov nazaj v globino albanskega ozemlja (Slika 1). Da bi ustavilo grški prodor v Albanijo, je bilo italijansko vrhovno poveljstvo prisiljeno zamenjati generala Prasca ter pod poveljstvom starejšega generala Ubalda Sodduja formirati armadno skupino Albania, ki sta jo sestavljali dve armadi. Armadna skupina je zamenjala oba korpusa, vendar je tudi sama obtičala v Epiru. Zaradi hude zime so se vojaške aktivnosti ustavile. Nadaljevale so se marca 1941, ko je Mussolini celo s svojo prisotnostjo želel dodatno motivirati vojake v novem napadu, ki pa ni prinesel uspeha, čeprav je imel napadalec dvakratno premoč v številu vojakov, letalsko podporo, zadostno količino topniškega streliva in možnost menjave svojih utrujenih enot in enot z izgubami. Papagos, Grčka u ratu 1940–1941, 298.

Mussolini se je vrnil v Rim poražen in jezen. Kershaw, Fateful Choices, 175. Potek dogodkov je torej pokazal, da so maršal Badoglio, general Roatta in štabni častniki, ki so med pripravami na vojno preigravali vojni načrt Nujna izvedba G, imeli prav. Bosworth (Mussolini, 360) opozarja, da je bilo italijansko vojaško načrtovanje v tistem času razdrobljeno, za napad na Grčijo pa so imeli generali le dva tedna neposrednih priprav. Neville, Mussolini (second edition), 179, 180, omenja nekoherentno vojaško strategijo brez mehanizma, ki bi omogočal sodelovanje med kopensko vojsko, letalstvom in mornarico. Ne generalu Sodduju ne generalu Prasci pred njim ni uspelo doseči zmage z doktrino la guerra lampo, ki jo je v svojih fantazijah od njiju zahteval Mussolini.

Uspeh grške vojske je vplival na to, da je Velika Britanija v začetku leta 1941 Grčiji poslala vojaško pomoč. Možna premestitev britanskih bombnikov na grška letališča, s katerih bi lahko bombardirali naftna polja v Romuniji, je vplivala na to, da se je Hitler v začetku leta 1941, med pripravami za napad na Sovjetsko zvezo, odločil za hiter napad na Grčijo. Operacija Marita, ki se je začela 6. aprila, naj bi z bolgarskega temeljišča s silami prodrla do Egejskega morja in tako ogrozila zaledje grških sil v Epiru; po vojaškem puču v Jugoslaviji 27. marca 1941 je bila operacija modificirana tako, da je del nemških sil napadel iz Bolgarije proti zahodu, v smeri Skopja in Kosova, del pa proti jugu, v smeri Grčije.

Šele po nemškem napadu na Grčijo so italijanske oborožene sile lahko zavzele Epir, iz katerega so se bili prisiljeni premestiti grški branilci. Šestmesečna »predrzna« italijanska vojaška avantura v Grčiji se je takrat končala, Neville, Mussolini (second edition), 178. pri čemer so bile izgube na obeh straneh zelo velike (Tabela 1).

Tabela 1: Izgube vojskujočih se strani Vrsta izgube Italijanska stran Grška stran Mrtvi 13.755 13.408 ali 14.420 Ranjeni 50.874 42.485 ali 61.600 Ozebline 12.368 10.000 ali približno 25.000 Pogrešani (večinoma ubiti v akciji) 25.067 4.253 ali 1.237 Hospitalizirani 52.108 Ni podatka Vojni ujetniki 23.000 2.392 Vir: Prirejeno po Zacharias N. Tsirpanlis, »The Morale of the Greek and Italian Soldiers in the 1949–41 War,« Balkan Studies 33, št. 1, (1992): 130. Grški viri pri večini postavk navajajo različne podatke, zato avtor ponuja alternativne izračune, katerih verodostojnost pa je ipso facto vprašljiva.

Leta 1965 je italijanski diplomat in profesor mednarodnih odnosov Mario Toscano povzel, da se je vojna proti Grčiji za Italijo končala kot popoln neuspeh, h kateremu je izdatno prispevalo Mussolinijevo prepričanje, ki je temeljilo na namigih nekaterih njegovih sodelavcev, da bo vojna odločena na političnem in ne na vojaškem področju. Rezultat te napake je bil popoln vojaški poraz. Zacharias N. Tsirpanlis, »The Italian View of the 1940–41 War. Comparisons and Problems ,« Balkan Studies 23, št. 1 (1982): 43, 44. Drugi zgodovinarji so kot razlog za poraz omenjali neustrezno vodenje italijanskih oboroženih sil, nekompetentnost generalov in izjemno pomanjkljivo načrtovanje, dezorganizacijo v operativnem poveljstvu na fronti in še Mussolinijevo »kriminalno« lahkomiselnost. Knox, Mussolini Unleashed 1939–1941, 214. Kershaw, Fateful Choices, 175. Posledice so bile tako hude, da je morala Italija že v prvem letu druge svetovne vojne svojo nadaljnjo politično in vojaško usmeritev popolnoma podrediti Nemčiji, De Felice, Mussolini l'alleato 1940–1945, 215. Rodogno, Il nuovo ordine mediterraneo, 56. Tsirpanlis, »The Italian View of the 1940–41 War. Comparisons and Problems ,« 44. ali kot je zapisal Bosworth, »delovati je morala kot (nečastni) sekundant nacistični Nemčiji«. Bosworth, Mussolini, 363. Na koncu študije primera dodajmo še dejstvo, da se je zaradi izsiljenega nemškega posega na Balkanu celotna nemška invazija na Sovjetsko zvezo začela tri tedne pozneje, kot je bilo sprva načrtovano, kar je imelo v jesenskih in zimskih bitkah leta 1941 na vzhodni fronti zelo negativne strateške posledice za sile osi.