Liberalci na Kranjskem

Liberalci na Goriškem in Štajerskem

Razen na Kranjskem so liberalni politični stranki oblikovali tudi na Goriškem in Štajerskem. Na Koroškem do tega ni prišlo, ker se je slovenska liberalno usmerjena inteligenca, ki je v zvezi s slovenskimi liberalno usmerjenimi kmeti v Rožu izdajala list Korošec, odpovedala samostojni politični taktiki in je vodenje tamkajšnje slovenske politike prepustila katoliški strani. Janko Pleterski, Narodna in politična zavest na Koroškem: narodna zavest in politična orientacija prebivalstva slovenske Koroške v letih 1848–1914 (Ljubljana: Slovenska matica, 1965), 239, 240. Slovenci v ogrski državni polovici zaradi madžarskega nacionalističnega pritiska in pomanjkanja slovenskega narodnostnega občutka svojih političnih organizacij niso razvili. Filip Čuček, »,Slovenskiʼ prostor na Ogrskem po obnovi ustavnega življenja: značilnosti (ne)demokratizacije in (ne)pluralizacije na levi strani Mure (1861–1918),« Prispevki za novejšo zgodovino 49, št. 1 (2009): 43–59. Liberalne politične organizacije ni bilo tudi v Trstu. Tam je delovalo slogaško usmerjeno slovensko politično društvo Edinost, ki pa se je nagibalo na liberalno stran. Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja, 141.

Liberalno Narodno napredno stranko na Goriškem (NNSG) sta leta 1900 ustanovila Andrej Gabršček in Henrik Tuma. Branko Marušič, Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem 1848–1899 (Nova Gorica: Goriški muzej, 2005), 342. Ustanovni shod je imela 8. marca 1900 v Gorici, predsednik njenega izvrševalnega odbora pa je postal Henrik Tuma. Leta 1907 ga je nasledil Gabršček. »Domače in razne novice. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke,« Soča, 5. 2. 1907, 2. Pomena strankarske organizacije so se v NNSG dobro zavedali. Stranka je začela dobivati korenine med širšimi plastmi ljudstva, k čemur je pripomoglo tudi pomanjkanje smisla za organizacijsko politično delo na katoliški strani, ki jo je vodil Anton Gregorčič. Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja, 139. NNSG je svoje pristaše imela predvsem po trgih in mestih, pred očmi pa je imela tudi kmeta in njegov gospodarski napredek. Trdila je, da ima ljudski značaj in ni gosposka, meščanska ali »frakarska« stranka. Ibid., 286. »Zaupni shod ,narodno-napredne strankeʼ na Goriškem,« Soča, 8. 3. 1900, 1. »Shod zaupnikov ,narodno-napredne strankeʼ,« Soča, 26. 1. 1907, 3. »Naša stranka,« Soča, 11. 11. 1909, 1.

Svojo življenjsko moč je NNSG prvič preizkusila na volitvah v državni zbor leta 1901. Henrik Tuma, Iz mojega življenja: spomini, misli in izpovedi (Ljubljana: Tuma, 1997), 265. Dobila je enega poslanca, prav tako enega je s podporo italijanske katoliške politike dobila slovenska katoliška stran. Konec istega leta je na deželnozborskih volitvah liberalna stran zaostala za katoliško (razmerje med njima v deželnem zboru je bilo 3 proti 7). Enako je bilo tudi na državnozborskih volitvah leta 1907, ko je NNSG dobila enega poslanca, katoliška stran pa dva. Na deželnozborskih volitvah leta 1908 je NNSG dobila devet poslancev, SLS na Goriškem (SLSG, ustanovljena leta 1907) pa pet. Na novih volitvah leta 1909 je bilo ravno obratno. Državnozborske volitve leta 1911 so ponovile rezultat iz leta 1907, na deželnozborskih volitvah leta 1913 pa je zaradi razkola na katoliški strani zmagala NNSG, ki je dobila 11 poslancev, SLSG pa tri. Ob vseh nihanjih se je politična moč vendarle nagibala na katoliško stran. Melik, Volitve, 277, 278, 306. NNSG je polagoma izgubljala zaslombo. Močno sta jo prizadela tudi propad njenih gospodarskih organizacij in kljub dobro načrtovanemu strankarskemu delovanju pomanjkanje mladih delovnih moči. Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja, 292. »Shod zaupnikov ,narodno-napredne strankeʼ,« Soča, 5. 2. 1907, 1, – n. »Novim časom naproti!,« Soča, 6. 2. 1912, 2. Tudi »gonja s klerikalne strani je pognala ne enega iz naprednih vrst«. – n., »Novim časom naproti!,« Soča, 15. 2. 1912, 2. Pred začetkom svetovne vojne so liberalci ohranili premoč le na Krasu. V letih 1907–1909 je delovanje NNSG oteževala tudi proti njeni volji oblikovana Kmečka stranka, s katero je nato NNSG sodelovala na kasnejših volitvah. Pri njunih skupnih kandidaturah je bila opazna težnja, »ne se kompromitirati z liberalno-klerikalnimi nasprotji, z liberalizmom«. Melik, Volitve, 279–80. Prim. tudi Andrej Gabršček, Goriški Slovenci: narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice: II. knjiga: od leta 1901 do 1924 (Ljubljana: samozaložba, 1934), 251–53, 267, 268.

Svojo liberalno stranko so imeli tudi štajerski Slovenci. Ustanovili so jo 8. decembra 1906 v Celju. Predsednik Narodne stranke za Štajersko (NSŠ) je postal dr. Vekoslav Kukovec, ki jo je nato vseskozi vodil. V stranki so se zbrali inteligenca in posestniki, nagovarjala pa je tudi gospodarsko slabo stoječe sloje. Stranko so organizirali zelo centralistično, saj so njeni celjski voditelji želeli politiko ohraniti v svojih rokah oziroma v mestu ob Savinji. Branko Goropevšek, Štajerski Slovenci, kaj hočemo!: slovenska politika na Štajerskem v letih 1906–1914 (Celje: Zgodovinsko društvo, 2005), 29. Strankina glasila so bila Domovina (1906–1908), Narodni dnevnik (1909–1910) in ljubljanski Slovenski narod, ki je bil od 1. januarja 1911 glavno glasilo NSŠ. »Beležke. ,Narodni Dnevnik’,« Narodni list, 28. 12. 1910, 1. V letih 1911–1914 je stališča NSŠ izražal tudi Narodni list.

NSŠ, ki je delovala na Spodnjem (slovenskem) Štajerskem, je v organizacijskem pogledu sprva dobro napredovala. Organizirala je številne politične shode, za katere je menila, da so najprimernejša oblika za pritegovanje ljudi. Ustanovila je tudi okrajne odbore po vsem Spodnjem Štajerskem, od leta 1909 pa je delovala še prek Zveze narodnih društev in Zveze napredne mladine. Vlasta Stabar, Politik Vekoslav Kukovec: politično delovanje do leta 1918 (Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2014), 107, 181, 199. »Shod slovenske napredne mladine v Žalcu,« Narodni dnevnik, 25. 10. 1909, 1, 2. »Beseda k tretjemu glavnemu zboru ,Narodne stranke’,« Narodni dnevnik, 7. 12. 1909, 1. Na državnozborskih volitvah leta 1907 je bila relativno uspešna. Dobila je dve poslanski mesti, katoliška Slovenska kmečka zveza za Štajersko (SKZŠ), ustanovljena isto leto, pa jih je dobila pet. Melik, Volitve, 275. Z deželnozborskimi volitvami leta 1909 je SKZŠ postala najmočnejša politična sila med Slovenci na Štajerskem. Proti pričakovanju je osvojila mandate tudi v tradicionalno liberalnih okoljih in od 13 slovenskih mandatov jih je osvojila 12, enega pa je dobil strankin načelnik Kukovec. Goropevšek, Štajerski Slovenci, kaj hočemo!, 151, 156, 157. Na državnozborskih volitvah leta 1911 je SKZŠ dobila vseh sedem slovenskih mandatov. K temu je pripomogla tudi volilna geometrija, saj bi – ob enakem političnem razpoloženju volivcev – volitve izpadle drugače. NSŠ je bila v celoti poražena in to se je v njenem delovanju v zadnjih letih pred svetovno vojno močno poznalo. Prejšnje razpoznavne politike celjskih liberalcev ni bilo več. Tudi kasnejši poskusi, da bi NSŠ povrnili ugled, niso prinesli uspeha. Na Spodnjem Štajerskem je dokončno prevladala SKZŠ. Ibid., 6, 63–5, 158, 178. NSŠ je omagovala tudi na organizacijskem področju, kar so priznali na njenem glavnem zboru 6. oktobra 1912 v Celju. »Organizacija narodne stranke, strankin sklad in širjenje strankinega časopisja,« Narodni list, 7. 11. 1912, 1, 2.

Kar zadeva organizacijske poglede NSŠ, je treba posebej opozoriti na njeno zagovarjanje oblikovanja enotne vseslovenske liberalne stranke (t. i. Vseslovenske narodne stranke). Zamisel zanjo je leta 1909 podal ljubljanski mladoliberalec Gregor Žerjav, »Doneski h glavnemu odboru Narodne stranke za Štajersko,« Narodni list, 25. 9. 1913, 1. v NSŠ pa so se je resno oprijeli. Po ustanovitvi katoliške Vseslovenske ljudske stranke 17. oktobra 1909 so opazno poudarjali potrebo po vseslovenski liberalni politični organizaciji, ki sta ji pritrdili tudi NNSG in kranjska NNS. Predstavniki vseh treh strank (prisotni so bili tudi zastopniki s Koroške) so se 21. novembra 1909 zbrali v Ljubljani in sklenili, da na posvetovanju 16. januarja 1910 v Ljubljani ustanovijo Vseslovensko narodno stranko. »Štajerske novice. Zaupno posvetovanje slov. naprednjakov v Ljubljani,« Narodni dnevnik, 22. 11. 1909, 2. »Domače vesti. Zaupno posvetovanje slov. naprednjakov v Ljubljani,« Soča, 23. 11. 1909, 2. Slovenski narod, ki je bil v rokah Ivana Tavčarja oziroma staroliberalcev, o omenjenem sklepu ni poročal. Do posvetovanja je sicer prišlo, vendar se jim o ustanovitvi Vseslovenske narodne stranke ni uspelo dogovoriti. »Doneski h glavnemu odboru Narodne stranke za Štajersko,« Narodni list, 25. 9. 1913, 1. O posvetovanju liberalno časopisje ni poročalo, leta 1912 pa je avtor »– n.« v Soči zapisal, da so bile na njem »govorjene lepe besede pa tudi čudnodoneče«. – n., »Novim časom naproti!,« Soča, 29. 2. 1912, 2. Krivdo za pokop zamisli o enotni liberalni stranki so na Štajerskem in Goriškem pripisovali kranjskim liberalcem. Ibid. »Doneski h glavnemu odboru Narodne stranke za Štajersko,« Narodni list, 25. 9. 1913, 1. NSŠ je potrebo po enotni liberalni stranki zagovarjala tudi po ljubljanskem posvetovanju.

Čas za uresničitev zamisli o oblikovanju enotne vseslovenske liberalne stranke je dozorel leta 1918. Tudi to pot so o njej prvi javno spregovorili na Štajerskem. Najprej je predsednik NSŠ Vekoslav Kukovec 31. decembra 1917 v Slovenskem narodu objavil članek, v katerem se je zavzel za ustanovitev vseslovenske politične organizacije, ki bi temeljila na deklaracijski ideji jugoslovanske združitve in narodne samoodločbe. Njegove pobude zaradi idejnih razlik, ki so ločevale liberalno in katoliško stran, v kranjski NNS niso podprli. Na idejno ločnico med obema stranema so že pred tem opozorili tudi v kranjski SLS. Kukovec je nato na shodu zaupnikov NSŠ 13. januarja 1918 v Mariboru pozval k ustanovitvi enotne liberalne stranke, ki so jo v Ljubljani sprejeli. Po stopnjevani graditvi organizacijske strukture bodoče enotne stranke so novo liberalno politično organizacijo – Jugoslovansko demokratsko stranko (JDS) – ustanovili 29. in 30. junija 1918 v Ljubljani. V JDS so se združile NSŠ, NNS in NNSG, medtem ko se liberalno usmerjeni del pripadnikov tržaške Edinosti vanjo ni vključil. V JDS se je prenesla tudi socialna sestava dotedanjih liberalnih strank. Za predsednika JDS so izvolili Ivana Tavčarja, med podpredsedniki stranke pa sta bila Vekoslav Kukovec in Vladimir Ravnihar. JDS je v slovensko politično življenje stopila z modernim in demokratičnim programom ter natančno izdelanim Organizacijskim redom. V njenem vodstvu so bili predstavniki iz Ljubljane, Gorenjske, Dolenjske, Notranjske, Goriške, Koroške, Štajerske in Kranjske. Med njimi je bila tudi ženska – A. Gogol iz Ljubljane. Perovšek, Na poti v moderno, 193–217. SI_AS/1220, šk. 4, Okrožnica osrednje pisarne J. D. S., 1–3. Organizacijski red Jugoslovanske demokratske stranke (Ljubljana: Narodna tiskarna, 1918).

JDS je kmalu po ustanovitvi dobila svoje mesto v slovenski politiki. Po medsebojnem strankarskem sporazumu ji je v Narodnem svetu za slovenske dežele in Istro, oblikovanem 16. in 17. avgusta 1918 v Ljubljani, od 33 slovenskih zastopnikov pripadlo deset mest, medtem ko ji je v predsedstvu Narodnega sveta od njegovih osmih slovenskih zastopnikov pripadlo troje mest. Od 14 slovenskih zastopnikov v Narodnem vijeću SHS v Zagrebu, oblikovanem 5. in 6. oktobra 1918, so ji pripadla štiri mesta. Med člani osrednjega odbora Narodnega vijeća sta bila od njegovih sedmih slovenskih zastopnikov dva pripadnika JDS, Albert Kramer pa je v Narodnem vijeću opravljal posle tajnika za Slovenijo. Momčilo Zečević, Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917–1921: od majniške deklaracije do vidovdanske ustave (Maribor: Obzorja, 1977), 115, 123, 126, 130. Josip Jerič, »Narodni svet,« v: Slovenci v desetletju 1918–1928: zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine, ur. Josip Mal (Ljubljana: Leonova družba, 1928), 147. Drugi vzpenjajoči se liberalni politik Gregor Žerjav pa je že leta 1917 postal tajnik Jugoslovanskega parlamentarnega kluba na Dunaju in je nato tesno sodeloval z njegovim predsednikom, načelnikom VLS dr. Antonom Korošcem. Žerjav in Korošec sta sodelovala tudi v času, ko je bil Korošec leta 1918 predsednik Narodnega vijeća. Zečević, SLS in jugoslovansko zedinjenje, 84, 103, 140–42, 144, 148, 175, 179. V trinajstčlanski Narodni vladi SHS v Ljubljani, oblikovani 31. oktobra 1918 na podlagi soglasnega sklepa vseh treh slovenskih političnih strank, je JDS imela pet svojih predstavnikov. Jurij Perovšek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov (Ljubljana: Modrijan, 1998), 58, 81. V času enotne narodne politike, ki je Slovence vodila iz habsburške monarhije in se ohranila v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov (29. oktober–1. december 1918), je liberalni tabor imel tehtnejšo vlogo kot pred prvo svetovno vojno. Do začetka vojne je katoliško gibanje na slovenskem ozemlju – razen v Trstu, Istri in na Goriškem, kjer je liberalno-katoliški boj potekal s spremenljivo srečo – povsod prevladalo. Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države: slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja (Ljubljana: Modrijan, 2006), 124.

Liberalni tabor v letih 1918–1929

Tehtnejšo vlogo v slovenski in jugoslovanski politiki so liberalci imeli tudi v Kraljevini SHS/Jugoslaviji. V Italiji se slovenska liberalna politika ni ohranila, saj je narodnoliberalna struja v tržaški Edinosti po razkolu v narodnjaškem taboru samostojno delovala le v letih 1924–1928. Nato je fašistični režim razpustil vse slovenske politične organizacije. Milica Kacin-Wohinz, Narodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev v letih 1921–1928: 2. knjiga (Koper: Lipa in Založništvo tržaškega tiska, 1977), 299–330, 427–39, 449–55, 461–63, 469, 470, 546, 547. Drugače je bilo v jugoslovanski državi. V njenem prvem političnem obdobju, do volitev v Ustavodajno skupščino Kraljevine SHS leta 1920, sta od šestih dotedanjih jugoslovanskih vlad predstavnika JDS Albert Kramer in Vekoslav Kukovec sodelovala v petih. Zasedala sta položaje ministrov za gospodarstvo, konstituanto in izenačenje zakonov, trgovino in industrijo (Kramer) in socialno politiko (Kukovec). V štirih od dotedanjih šestih vlad je bila tudi SLS, ki je bila v treh skupaj z JDS. Karl Kaser, Handbuch der Regierungen Südosteuropas (1833–1980), II (Graz: Institut für Geschichte der Universität Graz, 1982), 3–10.

V dobrem letu po nastanku Kraljevine SHS se je liberalni tabor že razcepil. Ob JDS sta leta 1919 nastali dve novi liberalni stranki – Samostojna kmetijska stranka (SKS, ustanovljena 1. junija 1919 v Ljubljani) in Narodno socialistična stranka (NSS, ustanovljena 7. decembra 1919 prav tako v Ljubljani). Do pojava liberalnih strank, ki so se zgledovale po JDS ali pa delovale pod njenim okriljem, je prišlo tudi v Prekmurju. 12. septembra 1920 so v Murski Soboti ustanovili Prekmursko kmetijsko stranko, ki se je 9. novembra 1920 pretvorila v Domačo verstveno (gospodarsko) stranko (DV(G)S). Njen predsednik je bil Anton Koder. Stranka je obstajala do 2. julija 1922. V Murski Soboti so 6. januarja 1923 ustanovili še Združeno prekmursko stranko, ki se je ohranila dobra dva meseca. Strankin predsednik je bil Števan Kühar. Liberalne stranke v Prekmurju so delovale v svojem pokrajinskem okolju in opozarjale na njegove gospodarske in socialne probleme. Politične teže niso imele. Po svoji sestavi so bile podobne JDS. Jurij Perovšek, Programi političnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem v času Kraljevine SHS (1918–1929) (Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 1998), 37–43, 47, 48.

Kljub političnim cepitvam se je v prvih dveh letih nove države politična moč liberalnega tabora še vedno osredinjala v JDS. Novo oblikovani SKS in NSS sta bili tedaj šele na začetku svojega političnega delovanja. Poleg tega je bila JDS sestavni del istoimenske vsedržavne politične stranke, ki so jo ustanovili spomladi 1919, in je bila ob svojem nastanku najmočnejša politična formacija v Kraljevini SHS. Pri njenem oblikovanju so imeli vidno vlogo pripadniki slovenske JDS, med katerimi je izstopal Albert Kramer.Slovenski del JDS si je politični položaj utrdil s poudarjeno podporo jugoslovanski unitaristični in centralistični narodnodržavni politiki. To je pomembno vplivalo na vključevanje predstavnikov slovenskega liberalnega tabora v državno politiko. Jurij Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva: nacionalna politika liberalnega tabora v letih 1918–1929 (Ljubljana: Modrijan, 1996), 124–33. – Po oblikovanju vsedržavne JDS, ki sprva ni razvila svojega strankarskega organizma, je na organizacijskem področju imel opaznejšo vlogo dr. Pavel Pestotnik, ki je bil v tajništvu parlamentarnega kluba strank, združenih v JDS, odgovoren za Slovenijo. (Branislav Gligorijević, Demokratska stranka i politični odnosi u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca (Beograd: Institut za savremenu istoriju, 1970), 177, op. 333). Pripadniki JDS so bili tudi edini slovenski liberalni poslanci v Začasnem narodnem predstavništvu (ZNP) Kraljevine SHS, ki je delovalo v letih 1919–1920. Temu je botrovalo dejstvo, da ob oblikovanju ZNP SKS in NSS še nista obstajali. Od 32 slovenskih poslancev v ZNP jih je po medstrankarskem sporazumu VLS imela 16, JDS 11, pet pa JSDS. Pripadnik JDS dr. Pavel Pestotnik je bil tudi eden od tajnikov ZNP. Neda Engelsfeld, Prvi parlament Kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca – Privremeno narodno predstavništvo (Zagreb: Globus, 1989), 80, 100, 103.

Močnejši položaj, ki so si ga liberalci zagotovili po nastanku Kraljevine SHS, se je odražal tudi v slovenskem političnem prostoru. V letih 1919–1921, ko je delovala Deželna vlada za Slovenijo (DVS), so bili predstavniki liberalnega tabora zastopani v petih od šestih vlad. Pripadnika JDS (Gregor Žerjav in dr. Vilko Baltič) sta bila tudi predsednika druge oziroma šeste DVS, Žerjav pa je bil še podpredsednik prve DVS. JDS je prevladovala v treh, SLS pa tudi v treh vladah. V dveh Deželnih vladah so bili zgolj predstavniki JDS, v zadnji DVS pa so bili tudi predstavniki SKS. Bojan Balkovec, Prva slovenska vlada 1918–1921 (Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1992), 184–85. Novi liberalni stranki sta namreč medtem našli svoj politični prostor na Slovenskem. To so pokazale tudi volitve v Ustavodajno skupščino, na katerih sta se uvrstili v parlament. SKS je dobila osem, NSS pa dva poslanca. JDS je dobila tri poslance. Liberalni tabor je z volitvami v Ustavodajno skupščino postal močan politični dejavnik, saj je imel 13 od 40 slovenskih poslancev. Za SLS, v katero se je aprila 1920 preimenovala VLS, je zaostajal le za dva poslanca. Druga poslanska mesta so pripadla JSDS in slovenskim pripadnikom Komunistične stranke Jugoslavije. Na volitvah je iz liberalnega tabora nastopila tudi DV(G)S, ki se v Ustavodajno skupščino ni uvrstila. Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1992, 1, ur. Jasna Fischer et al. (Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005), 239. Slabo pa so se naslednje leto za liberalce iztekle občinske volitve v Sloveniji, ko so jim volivci odrekli podporo zaradi zavzemanja za centralistično ustavo v Ustavodajni skupščini. Absolutna zmagovalka volitev je bila SLS, ki je dobila 61 odstotkov glasov. SKS je še vedno dosegla dober izid (dobila je 21 odstotkov glasov), medtem ko je JDS zbrala le 2 odstotka glasov, podobno tudi NSS. Janko Prunk in Cirila Toplak, Parlamentarna izkušnja Slovencev (Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2005), 105.

Novi liberalni stranki sta tako kot JDS svoje delovanje usmerili na vse ozemlje jugoslovanske Slovenije. Oblikovali so ju zaradi premajhnega posluha JDS za gospodarske in politične potrebe prebivalstva na podeželju in socialnega položaja delavstva. SKS je bila po svoji socialni strukturi predvsem stranka veleposestnikov, močnejših kmetov, podeželskih obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev, ki so že pred njenim nastankom volili liberalno in niso hoteli, da se povrnejo časi predvojne samovlade političnega katolicizma. Pridružil se ji je tudi del izobražencev – strokovnjakov na kmetijskem področju. Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, 116. Strankino glasilo je bil Kmetijski list.

Prvi predsednik SKS je bil Jakob Kušar, od leta 1921 pa jo je vodil Ivan Pipan. Strankin najvidnejši politik je bil Ivan Pucelj. V letih 1921–1922 je bil na podlagi podpore JDS in prizadevanja ministrskega predsednika in predsednika iz Srbije razširjene vsedržavne Narodne radikalne stranke (NRS) Nikole Pašića, da bi si za sprejetje ustave zagotovil vladno večino v parlamentu, minister za kmetijstvo. Zečević, SLS in jugoslovansko zedinjenje, 366, 367. Pucelj je bil tudi edini predstavnik SKS v Narodni skupščini Kraljevine SHS, izvoljeni leta 1923. Kot edini strankin poslanec, »kar aboniran v svojem volilnem okraju v Velikih Laščah«, Prunk in Rangus, Sto let življenja slovenskih političnih strank, 137. je bil v Narodno skupščino izvoljen tudi leta 1925. Vzrok za tako občuten padec podpore volivcev SKS je bil v njenem glasovanju za unitaristično in centralistično Vidovdansko ustavo leta 1921.

Slabi volilni rezultati in spoznanje, da narodni položaj Slovencev v Kraljevini SHS ni ugoden, so leta 1925 SKS navedli k organizacijsko-političnemu premiku. 20. junija 1925 se je povezala s federalistično Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev v Zvezo slovenskega kmečkega ljudstva (ZSKL). Kmetijski list so ob tem preimenovali v Kmetski list. Izvršni odbor ZSKL sta vodila Andrej Kelemina in Ivan Pucelj. Stranki sta se na občnem zboru ZSKL 2. maja 1926 v Celju združili v federalistično usmerjeno Slovensko kmetsko stranko. Predsednik stranke je postal dotedanji predsednik Samostojne kmetijske stranke Ivan Pipan. Slovenska kmetska stranka je delovala do uvedbe kraljeve diktature 6. januarja 1929, ko je prišlo do ukinitve vseh političnih strank. Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, 223–30. Stranka je januarja 1927 sodelovala na volitvah v òblastne skupščine ljubljanske in mariborske òblasti (upravno-ozemeljskih enot, na kateri je bila skupaj s hrvaškima Kastavom in Medžimurjem tedaj razdeljena Slovenija) in na volitvah v Narodno skupščino septembra isto leto. Na t. i. òblastnih volitvah je v 53-članski ljubljanski òblastni skupščini od 52 poslancev, izvoljenih v slovenskih volilnih enotah, dobila štiri poslance. V 64-članski mariborski òblastni skupščini je od 54 poslancev, izvoljenih v slovenskih volilnih enotah, dobila enega. Miroslav Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem 1927–1929: avtonomistična prizadevanja skupščin ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma (Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000), 106–8. Izid òblastnih volitev, na katerih je SLS v vsaki òblastni skupščini dobila po 40 poslancev in s tem v njima absolutno večino, je bil za SKS slab. Ibid., 106. Na skupščinskih volitvah septembra 1927 je bil v parlament spet izvoljen Pucelj, ki je bil v letu 1926 na podlagi sodelovanja SKS s Hrvaško kmečko stranko (HKS) še enkrat minister za kmetijstvo. Slovenska novejša zgodovina, 1, 293, 294.

Druga nova liberalna stranka – NNS – je imela slabšo politično pot. V njej so se zbrali nezadovoljneži in razočaranci iz JDS in JSDS, združevala pa je malomeščanstvo, nižje uradnike, male obrtnike in del delavstva. Prvi predsednik stranke je bil Ivan Deržič. Stranko je vodil do leta 1926, ko je njeno vodstvo prevzel Rudolf Juvan. NSS je svoje poglede najprej izražala v dnevniku Jugoslavija, od leta 1920 pa je bilo njeno glasilo Nova pravda.

Po preboju v beograjski parlament leta 1920 se NSS vanj ni več uvrstila. Po skupščinskih volitvah leta 1923 je začela drseti na rob slovenskega političnega prostora in na njem obstala. Spopadala se je tudi z organizacijskimi težavami. Leta 1927 je v okviru Naprednega bloka (volilne povezave Samostojne demokratske stranke (SDS), v katero se je leta 1924 preoblikovala JDS) v ljubljanski òblastni skupščini dobila le en mandat, v mariborski òblastni skupščini pa nobenega. Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem 1927–1929, 106. Stranka se je nato utopila v SDS, s katero se je združila 28. februarja 1928. Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, 217, 218.

V liberalnem taboru je bila v najbolj ugodnem položaju JDS, ki je bila organizirana po okrajnih in krajevnih odborih. Njeno glavno glasilo je do leta 1920 ostal Slovenski narod, nato pa ga je nadomestilo Jutro. V JDS/SDS so bili zbrani najprodornejši liberalni politiki tistega časa na čelu z mladoliberalnima prvakoma Gregorjem Žerjavom in Albertom Kramerjem. Vidni predstavnik mladoliberalcev je bil tudi Vekoslav Kukovec. Kukovec je bil od 26. oktobra 1919 do 9. julija 1922 predsednik slovenskega dela JDS. Njegova predsedniška funkcija je prenehala s strankinim organizacijskim preoblikovanjem. Slovenska JDS se je namreč v času pripravljanja izvršilne zakonodaje o razdelitvi države na òblasti spomladi 1922 razdelila na štajerski in ljubljanski del. 9. aprila 1922 so v Mariboru ustanovili okrožno organizacijo JDS za mariborsko volilno okrožje. Njen predsednik je postal Ivan Rebek, od 25. novembra 1923 pa jo je vodil dr. Franjo Lipold. »Sijajni zbor zaupnikov JDS v Mariboru,« Jutro, 11. 4. 1922, 2. »Politične vesti. Novo oblastno načelstvo JDS v Mariboru,« Nova doba, 1. 12. 1923, 1. 9. julija 1922 pa so v Ljubljani ustanovili òblastno organizacijo JDS za ljubljansko òblast. Za njenega predsednika so izbrali Gregorja Žerjava. »Zbor zaupnikov JDS iz ljubljanske oblasti,« Jutro, 11. 7. 1922, 2. Òblastni organizaciji JDS/SDS sta bili prav tako organizirani po okrajnih in krajevnih odborih. Nekdanji predsednik slovenske JDS Kukovec je po strankinem organizacijskem preoblikovanju sodeloval v delu JDS/SDS v mariborski òblasti. Leta 1926 se je zaradi idejnih in političnih razhajanj z vodilnimi politiki SDS v Sloveniji s stranko razšel. O tem gl. Jurij Perovšek, »Pium desiderium dr. Vekoslava Kukovca leta 1924,« Prispevki za novejšo zgodovino 54, št. 2 (2014): 79–100.

JDS je bila po skromnemu uspehu na volitvah v Ustavodajno skupščino še vedno del vladajoče jugoslovanske politike. Vekoslav Kukovec je bil leta 1921 član prve in druge Pašićeve vlade (bil je minister za trgovino in industrijo, prehrano in zgradbe ter socialno politiko). Vsedržavna JDS pa je (brez slovenskih predstavnikov) do konca leta 1922 sodelovala tudi v tretji Pašićevi vladi. Brez slovenskih predstavnikov je leta 1924 sodelovala še v njegovi šesti in sedmi vladi. V osmi in deveti Pašićevi vladi v letih 1924–1925 pa je sodeloval tudi vodilni slovenski liberalni politik dvajsetih let Gregor Žerjav, ki je bil minister za gozdove in rudnike. Kaser, Handbuch der Regierungen Südosteuropas, 11, 14, 17–20. V prvi polovici dvajsetih let so bili pripadniki slovenske JDS/SDS bodisi neposredno vključeni v vodenje državne politike bodisi so bili po svoji vsedržavni stranki njen sestavni del. SLS je bila večino tega časa v opoziciji. V vladi je sodelovala le v drugi polovici leta 1924. Ibid., 19.

Pripadanje vsedržavni stranki, ki je bila v tem času eden od glavnih dejavnikov jugoslovanske politike ter je od januarja 1921 do sredine julija 1925 od desetih tedanjih vlad sodelovala v sedmih, je slovenski JDS/SDS omogočila, da so njeni predstavniki zasedali najvišje položaje oblasti v Sloveniji. 31. decembra 1922 je kralj Aleksander Karađorđević za velika župana ljubljanske in mariborske òblasti imenoval njena pripadnika Vilka Baltiča in dr. Miroslava Ploja. »Iz ,Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenacaʼ,« Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo, 22. 1. 1923, 57. Baltič je bil nato 6. marca 1923 upokojen. Po odstopu Ivana Hribarja s položaja pokrajinskega namestnika (predsednika Pokrajinske uprave za Slovenijo – PUS) 29. marca 1923 pa je kot zastopnik pokrajinskega namestnika do konca leta vodil PUS. »Iz ,Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenacaʼ,« Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo, 4. 4. 1923, 217, 12. 4. 1923, 233. Slovenska novejša zgodovina, 1, 250, 251.

Baltič je bil za velikega župana ljubljanske òblasti ponovno imenovan 5. junija 1924, ko je kralj obenem imenoval tudi novega velikega župana mariborske òblasti. Ploja je zamenjal dr. Otmar Pirkmajer, ki je bil prav tako pripadnik SDS. »Iz ,Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenacaʼ,« Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, 1. 7. 1924, 369. »Imenovanje velikih županov,« Jutro, 6. 6. 1924, 1.Baltič in Pirkmajer sta svoji funkciji opravljala do 19. avgusta 1924, ko sta bila razrešena. »Iz ,Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenacaʼ,« Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, 30. 8. 1924, 389. Na svoja položaja sta se vrnila 7. novembra 1924 in na njima ostala do 28. februarja 1927. »Iz ,Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenacaʼ,« Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, 22. 11. 1924, 661, 26. 3. 1927, 193. Na Baltičeve in Pirkmajerjeve postavitve in odstavitve z mest velikih županov je v letih 1924 in 1927 vplivalo sodelovanje bodisi SDS bodisi SLS v vladi.

V prvi polovici dvajsetih let je v slovenski JDS prišlo do strankarskega preloma. Trenja med krilom starinov in mladinov, ki so se v stranki čutila že dalj časa, so izbruhnila na dan spomladi 1922. Takrat je prišlo do t. i. afere Jadranske banke, ko se je pokazalo, da so mladini iz fonda, ki ga je banka dala JDS za plebiscitno propagando na Koroškem in za ustanovitev ljubljanske univerze, poneverili večmilijonsko vsoto v korist svojega strankinega krila. Obe struji sta nato hodili vsaka svojo politično pot in se januarja 1923 dokončno razšli. Starini so izstopili iz JDS in od 20. januarja 1923 delovali kot obnovljena (kranjska) Narodno napredna stranka. Njen načelnik je postal Karel Triller, dejansko vodilni strankin politik pa je bil Vladimir Ravnihar. NNS je zajemala ljubljanske pridobitne sloje, ki so se zbirali ob starem liberalnem glasilu Slovenski narod. Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, 245. Perovšek, Programi političnih strank, 7, 52. JDS jim ga je s pridobitvijo zadostnega števila delnic Narodovega lastnika, grafičnega podjetja Narodna tiskarna, novembra 1923 iztrgala iz rok in poslej odločala o njegovi pisavi. Mojega življenja pot, 167, 168. NNS je na volitvah v Narodno skupščino marca 1923 sodelovala z JDS v okviru t. i. Naprednega bloka. Po dogovoru med strankama bi morala JDS, če bi bil v Ljubljani izvoljen njen kandidat, svoje poslansko mesto do 1. januarja 1924 odstopiti namestniku izvoljenega kandidata Ravniharju. Kandidat JDS je bil izvoljen (bil je tudi njen edini poslanec v parlamentu), JDS pa se dogovora ni držala. Metod Mikuž, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917–1941 (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1965), 243, 271, 273. NNS je delovala do 24. aprila 1924, ko se je razpustila in se združila s slovenskim delom NRS.

Obenem s strankarsko ločitvijo med mladini in starini se je politični prostor, ki je pripadal slovenski JDS/SDS, organizacijsko dopolnil. 9. januarja 1923 je pokrajinski namestnik Hribar potrdil pravila òblastne Organizacije jugoslovenskih nacijonalista (Orjuna) v Ljubljani, Statut in program organizacije jugoslovenskih nacijonalista (Ljubljana: [Orjuna], 1923), 30. ki je s tem dobila formalno podlago za izvedbo svoje organizacije v Sloveniji. Orjuna je bila bojna in teroristična organizacija JDS/SDS, ki jo z vidika osrednje vloge nasilja lahko opredelimo kot fašistično. Marko Zajc, »ORJUNA in PAČ na poti v Trbovlje: k zgodovini fizičnega nasilja v političnem boju,« Prispevki za novejšo zgodovino 54, št. 2 (2014): 110. Podrobneje gl. o vprašanju fašističnega značaja Orjune 102–10. Podpirala je politiko jugoslovanskega unitarizma in bila oster nasprotnik komunističnega gibanja. Združevala je drobne obrtnike, trgovske pomočnike, nižje nameščence in t. i. lumpenproletariat. Člane je pridobivala tudi iz sokolskih ter raznih drugih športnih in telovadnih društev. Perovšek, Programi političnih strank, 7. Na Slovenskem je doživela velik razmah in je bila številčno in akcijsko najmočnejše orjunaško območje v državi. Zajc, »ORJUNA in PAČ,« 106. Načelnik slovenske Orjune je bil inž. Marko (Ferdo) Kranjec, njeno glasilo pa Orjuna. Orjuna je delovala do 30. junija 1926, ko so jo zaradi oboroženega spopada z ljubljansko policijo, ki so ga dva dni pred tem izzvali njeni pripadniki, razpustili. Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, 257.

Podpora politiki jugoslovanskega unitarizma je na slovensko JDS vplivala v strankarsko organizacijskem pogledu. V vsedržavni JDS je v letih 1922–1924 prišlo do razhajanj v pogledih na nacionalni problem. Strankina najvidnejša predstavnika – predsednik Ljuba Davidović in njen vplivni politik Svetozar Pribićević – sta si v vprašanju državne ureditve nasprotovala v tolikšni meri (Davidović je zagovarjal decentralistično revizijo Vidovdanske ustave, Pribićević je vztrajal pri unitarizmu in centralizmu), da je slednji konec marca 1924 s svojimi somišljeniki izstopil iz JDS. Osnoval je že omenjeno Samostojno demokratsko stranko, Davidović pa je poslej vodil Demokratsko stranko. Dotedanja slovenska JDS se je priključila Pribićeviću. Njeni voditelji so v novi stranki zasedli vidna mesta. Gregor Žerjav je postal eden od podpredsednikov SDS, v njenem glavnem odboru pa so bili še Albert Kramer, dr. Ljudevit Pivko in Lovro Petovar. Slovenska novejša zgodovina, 1, 278. Hrvoje Matković, Svetozar Pribićević i Samostalna demokratska stranka do šestojanuarske diktature (Zagreb: Institut za hrvatsku povijest, 1972), 100.

Slovenska SDS je bila organizacijsko-politična kontinuiteta svoje strankarske predhodnice. V primerjavi z njo pa je izboljšala demokratski politični položaj. Na volitvah v Narodno skupščino leta 1925 je dobila dva mandata, dve leti kasneje pa štiri. Občutna okrepitev skupščinskih mandatov leta 1927 je bila brez dvoma tudi plod dveletne opozicije, temu primerne kritičnosti do vlade in njene centralistične državne politike. Slovenska novejša zgodovina, 1, 283, 303. Vsedržavna SDS in njen slovenski del sta namreč po letu 1925, ko ju srbska politika pri vodenju države ni več potrebovala, postopoma prešla v boj proti srbski hegemoniji, za državljansko in gospodarsko enakopravnost, temeljito reorganizacijo političnega sistema in uveljavitev demokratične politične prakse. Ta boj je SDS od 10. novembra 1927 vodila v okviru Kmečko demokratske koalicije (KDK), v katero se je povezala s HKS. KDK, v kateri so slovenski demokrati predstavljali njeno unitaristično krilo, so se pridružili tudi Slovenska kmetska stranka in črnogorski federalisti. KDK sta vodila predsednika HKS in SDS Stjepan Radić in Svetozar Pribićević. V njenem vodstvu sta bila tudi Žerjav in Pucelj. Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, 258–68. Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem 1927–1929, 201.

Liberalni tabor je uvedbo kraljeve diktature leta 1929 pričakal politično povezan. NSS je prešla v SDS, Slovenska kmetska stranka pa je s SDS sobivala v KDK. Glavna slovenska liberalna predstavnica SDS je do diktature še dvakrat preizkusila svojo moč. Leta 1927 je na òblastnih volitvah v ljubljanski òblastni skupščini dobila pet poslancev, v mariborski pa štiri. Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem 1927–1929, 106–8. Obliž na skromen rezultat so ji dale občinske volitve 2. oktobra 1927 v Ljubljani, ki so »liberalni trdnjavi« dale župana iz njenih vrst dr. Dinka Puca. Puc je Ljubljano vodil do leta 1935. O tem več Jurij Perovšek, »Političnoupravna podoba Ljubljane v letih 1918–1941,« Studia Historica Slovenica 14, št. 2-3 (2014): 321–25. Sicer pa je slovenski politični prostor v prvem jugoslovanskem desetletju obvladovala SLS. Po zmagi na volitvah v Ustavodajno skupščino leta 1920 z relativno večino je z absolutno večino dobila volitve v Narodno skupščino v letih 1923, 1925 in 1927 Bojan Balkovec, »Vsi na noge, vsi na plan, da bo zmaga čim sijajnejša«: volilna teorija in praksa v prvi jugoslovanski državi (Ljubljana: Zveza Zgodovinskih društev Slovenije, 2011), 209–16. in òblastne volitve leta 1927. V letih 1927–1929 je bila vladna stranka, njen načelnik Anton Korošec pa v letu 1928 predsednik jugoslovanske vlade. V Sloveniji je imela liberalna politika najmočnejšo podporo v že omenjeni »liberalni trdnjavi« – volilnem okrožju Ljubljana-mesto. Ibid., 210, 222.

Liberalni tabor v letih 1929–1941

Po uvedbi diktature, ki je zaostrila politiko jugoslovanskega unitarizma in centralizma, je nekdanja SLS še naprej sodelovala pri državni oblasti. Njena predstavnika (Korošec od 6. januarja 1929 do 28. septembra 1930, za njim pa inž. Dušan Sernec) sta bila člana diktatorske vlade generala Petra Živkovića, v kateri je Sernec ostal do 2. septembra 1931. Kljub temu da so bili tradicionalni privrženci unitarizma in centralizma, je Beograd v tem času liberalcem odmeril drugotno politično vlogo. Pripadnike nekdanjih liberalnih strank pa je upošteval pri sestavi banskega sveta Dravske banovine (tedanje jugoslovanske Slovenije), oblikovane po novi upravni razdelitvi države leta 1929. V banskem svetu, ki ga je na predlog notranjega ministra leta 1930 imenoval kralj, so imeli absolutno večino, medtem ko so okoli dve petini sveta sestavljali privrženci nekdanje avtonomistične SLS. Vendar je vodenje banovine pripadlo katoliškemu taboru, saj je bil iz vrst nekdanje SLS za bana Dravske banovine 9. oktobra 1929 imenovan Sernec. Njegov pomočnik je 11. oktobra 1929 postal pripadnik nekdanje SDS Otmar Pirkmajer. Na ta način naj bi nekako uravnotežili vlogo katoliškega in liberalnega tabora v upravljanju Dravske banovine. Miroslav Stiplovšek, Banski svet Dravske banovine 1930–1935: prizadevanja banskega sveta za omilitev gospodarsko-socialne krize in razvoj prosvetno-kulturnih dejavnosti v Sloveniji ter za razširitev samoupravnih in upravnih pristojnosti banovine (Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2006), 21, 22, 48, 49. Prvi znak večjega pripuščanja liberalcev na pomembne upravnopolitične funkcije je bilo imenovanje dr. Draga Marušiča za bana Dravske banovine 4. decembra 1930, potem ko je Sernec 28. septembra nastopil ministrsko funkcijo. Ker je banov pomočnik ostal Pirkmajer, je vodenje banovine prevzel liberalni tabor. Novi ban Marušič je bil pred tem (od jeseni 1930) član Vrhovnega zakonodajnega sveta pri pravosodnem ministrstvu. Od liberalcev je bil v tistem času poleg ljubljanskega župana Puca opazen še Albert Kramer, ki je bil od 4. junija 1930 član Vrhovnega zakonodajnega sveta, nato pa od 12. januarja do 2. septembra 1931 izredni poslanik Kraljevine Jugoslavije v Češkoslovaški republiki. »Dr. Drago Marušič imenovan za bana,« Jutro, 5. 12. 1930, 1. Stiplovšek, Banski svet, 62. Jurij Perovšek, »Slovenski liberalci in nacionalno vprašanje v letih 1931–1933,« Prispevki za novejšo zgodovino 46, št. 1 (2006): 259, op. 19.

Vloga in položaj liberalne politike sta se korenito spremenila z njeno pritegnitvijo v vlado 2. septembra 1931. S tem so se začela liberalna »zvezdna leta«, ko so bili liberalci do 24. junija 1935 edini slovenski predstavniki v jugoslovanski politiki. Sodelovali so v vseh desetih vladah, ki so jih oblikovali v letih 1931–1935. V njih so zasedali mesta ministrov za zgradbe, trgovino in industrijo (Kramer, Ivan Mohorič), socialno politiko (Pucelj, Fran Novak), prosveto (Marušič) in mesto ministra brez portfelja (Pucelj in Kramer). Kaser, Handbuch der Regierungen Südosteuropas, 31–42. Poleg tega je bil Kramer od 5. novembra 1932 do 27. januarja 1934 stalni namestnik predsednika vlade, Novak pa od 15. januarja 1932 do 20. oktobra 1933 podpredsednik Senata Kraljevine Jugoslavije, drugega doma Narodnega predstavništva (parlamenta). Zatem je bil podpredsednik Senata Miroslav Ploj; Perovšek, O demokraciji in jugoslovanstvu, 217. »Konstituiranje obeh zbornic Narodnega predstavništva,« Jutro, 16. 1. 1932, 1. »Novo predsedstvo Narodnega predstavništva,« Jutro, 21. 10. 1933, 1. v prvi polovici tridesetih let je na podlagi režimske zakonodaje pet od šestih slovenskih senatorjev izhajalo iz liberalnih vrst. Silvo Kranjec, »Slovenci v Jugoslaviji,« v: Spominski zbornik Slovenije: ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, ur. Jože Lavrič, Josip Mal in France Stele (Ljubljana: Jubilej, 1939), 98, 102. Balkovec, »Vsi na noge, vsi na plan,« 235, 236. Obenem so liberalci v Sloveniji imeli vso oblast. Banski svetniki iz nekdanje SLS so namreč po Sernečevem odstopu z ministrskega položaja podali odstope, nadomestili pa so jih svetniki iz režimskih (liberalnih) vrst. Banski svet Dravske banovine je od 27. novembra 1931 do 7. decembra 1935 deloval v politično enotni liberalni sestavi. Prav tako so do jeseni 1935 položaj bana in njegovega pomočnika zasedali zgolj liberalni politiki. Marušič je bil ban Dravske banovine do 20. decembra 1934. 8. februarja 1935 ga je nasledil Puc, ki ostal ban do 10. septembra isto leto. Pomočnik bana je bil vse do 19. septembra 1935 Otmar Pirkmajer. Stiplovšek, Banski svet, 114, 322 in op. 933 na tej strani.

Sodelovanje z režimom kraljeve diktature je liberalcem omogočilo tudi popolno prevlado v prvem parlamentarnem domu – Narodni skupščini. Dosegli so jo v razmerah, ko se po razglasitvi Oktroirane ustave in volilne zakonodaje v septembru 1931 nekdanja SLS 8. novembra 1931 ni udeležila skupščinskih volitev. Na volitvah je nastopila samo ena, vsedržavna režimska kandidatna lista, ki je volitve dobila na podlagi »razvejane in sistematične zlorabe tako upravnega aparata kot vseh drugih vzvodov oblasti«. Jure Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo: diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929–1935 (Ljubljana: Modrijan, 2007), 129. Liberalni tabor je tako dosegel, da so bili v Narodno skupščino ob 52-odstotni volilni udeležbi izvoljeni vsi režimski kandidati (26), med katerimi je velika večina izhajala iz njegovih vrst. Politično zastraševanje je zaznamovalo tudi občinske volitve v Sloveniji leta 1933. Nekdanja SLS se je volitev tokrat udeležila. Osvojila je slabo sedmino občin, a tudi to je bilo po liberalni oceni odločno preveč. Ibid., 127–35, 193–201. Liberalci so na podlagi uporabe oblastnih vzvodov in režimu prilagojene volilne zakonodaje, ki sta kandidatni listi predsednika vlade Bogoljuba Jevtića omogočili zmago na skupščinskih volitvah 5. maja 1935, ob ponovni volilni neudeležbi SLS in skromni volilni udeležbi (ni dosegla 50 odstotkov), znova množično vstopili v Narodno skupščino. Od 29 poslancev iz Slovenije so jih z vladne liste v skupščino izvolili 27, opozicijska stran pa je dobila dva poslanca. Stiplovšek, Banski svet, 261, 262, 264, 265. Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo, 259, 260. Hkrati je bil to konec liberalnih »zvezdnih let«.

Po vzpostavitvi diktature se je liberalni tabor spet organizacijsko-politično združil. Dvor in vlada sta po volitvah v Narodno skupščino leta 1931 presodila, da potrebujeta širše politično zaledje oziroma stranko, ki bi na vsedržavni ravni izvajala njuno politiko. Zato sta 2. januarja 1932 dovolila oblikovanje nove vsedržavne politične stranke – Jugoslovanske radikalne kmetske demokracije (JRKD). JRKD je bila edina politična stranka, ki jo je dopustil diktatorski režim. Ustanovili so jo 1. maja 1932 v Beogradu. V stranko so takoj vstopili tudi slovenski liberalci, člani nekdanjega slovenskega dela SDS, in pripadniki nekdanje Slovenske kmetske stranke. Predsednik JRKD je postal pripadnik nekdanje NRS Nikola Uzunović, eden od njenih podpredsednikov pa je bil Slovenec Lovro Petovar. Strankin glavni tajnik je postal Albert Kramer. V strankinem vodstvu so bili s slovenske liberalne strani še Milan Mravlje, Miroslav Ploj, Ivan Pucelj in Vekoslav Spindler. Liberalci so se tako tudi strankarsko zavezali režimu diktature. »Prebivalstvu Jugoslavije!,« Jutro, 5. 5. 1932, 1. Slovenska novejša zgodovina, 1, 332. Vse funkcije, ki so jih opravljali od vstopa v vlado leta 1931 ter oblikovanja JRKD (kasneje Jugoslovanske nacionalne stranke) v državnem in slovenskem merilu, so izhajale iz njihovega režimskega političnega položaja. Pogled na strankarsko organizacijsko-politično sliko liberalnega tabora iz časa političnega monizma v prvi polovici tridesetih let je enostavnejši. Glavno besedo v liberalnem vrhu so, tako kot pred tem, imeli »možje svobodnih poklicev ter premožneži iz mest in podeželja, ki so se opirali na liberalne gospodarske organizacije in banke, širše socialno zaledje liberalnega tabora pa je sestavljala predvsem inteligenca z učiteljstvom«. Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države, 224, 225. Nekateri vidni liberalni politiki (Kramer, Marušič, Novak, Ravnihar, Žerjav) so bili tudi med prostozidarji. Zoran D. Nenezić, Masoni u Jugoslaviji (1764–1980): pregled istorije slobodnog zidarstva u Jugoslaviji: prilozi i građa (Beograd: Autorsko-izdavačka grupa »Zodne«, 1988), 341, 355, 358, 402, 409, 495, 567–70, 611. Predvidevamo lahko, da je bilo s tem povezano tudi njihovo politično ravnanje na jugoslovanski in slovenski ravni.

Liberalci so se z veliko vnemo lotili organiziranja JRKD v Sloveniji. Na ravni celotne države so najbolj pospešili oblikovanje krajevnih in okrajnih (sreskih) organizacij ter banovinske organizacije JRKD za Dravsko banovino. Pri tem so posebno pozornost posvetili pritegnitvi kmečkega podeželja v JRKD. 29. marca 1932 so na prvi banovinski skupščini snujoče politične organizacije oblikovali njen začasni banovinski odbor, ki sta ga vodila Kramer in Pucelj. To vodstvo je imelo nalogo do konca izpeljati organizacijo JRKD v Sloveniji. Mrežo okrajnih strankinih organizacij so vzpostavili do junija 1932, s tem pa so bili izpolnjeni pogoji za ustanovni zbor strankine banovinske organizacije. Ta je bil 4. in 5. junija 1932 v Ljubljani. Na prvi seji banovinskega odbora JRKD 19. junija 1932 v Celju so izbrali strankino vodstvo za Dravsko banovino na čelu z dr. Jankom Rajarjem. Stiplovšek, Banski svet, 141–45. Strankin najvidnejši slovenski politik Kramer se je posvetil delu JRKD v vsedržavnem okviru.

JRKD se je na svojem I. kongresu 20. julija 1933 v Beogradu preimenovala v Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS). Kongres je ukinil dotedanje strankine banovinske organizacije in kot osnovno strankino ozemeljsko in organizacijsko enoto določil krajevne oziroma občinske organizacije JRKD. Po Kramerjevem pojasnilu je to narekovala »potreba enakomernosti v stranki na eni strani ter ustvaritve [njenih] čim večjih organizacijskih možnosti na drugi strani«. Na kongresu so izvolili novo strankino vodstvo. Predsednik JRKD je ostal Uzunović, med podpredsedniki pa sta bila od Slovencev Kramer in Pucelj. Kramer je obenem ponovno postal glavni tajnik JRKD, bil pa je tudi član njenega ožjega in širšega glavnega odbora. V ožjem glavnem odboru so bili od Slovencev še Ivan Pucelj, Adolf Ribnikar, Janko Rajer in Miroslav Ploj, v širšem pa poleg njih še Josip Benko, Milan Mravlje, Lovro Petovar, dr. Stane Rape, Vladimir Ravnihar (po oblikovanju JRKD/JNS je z liberalci sobival v njenem okviru), Ivan Prekoršek, Albin Koman, Ivan Terček, Ivan Pipan, Ivan Tavčar, dr. Fran Lipold, Ivan Matko, Fran Sirc, Avgust Dolinšek, Rudolf Juvan, Ivan Sajovic, dr. Ernest Kalan, dr. Vinko Rapotec in Ivan Urek. »Novi statut stranke,« Jutro, 21. 7. 1933, 2.

Po spremembi političnega režima, ko so po odstopu Jevtićeve vlade 20. junija 1935 od 24. junija 1935 do konca prve jugoslovanske države v vladi znova sodelovali predstavniki katoliškega tabora, je bila JNS drugoten dejavnik v jugoslovanski politiki. Enako je bilo v Sloveniji, kjer je nekdanja SLS v drugi polovici leta 1935 prevzela vso oblast. Stiplovšek, Banski svet, 269–74. Prizadevanja do tedaj vladajoče JNS, da bi se politično znova postavila na noge, niso bila uspešna. V njihov okvir je sodila tudi strankina reorganizacija, to je oživitev njenih banovinskih organizacij. Banovinsko organizacijo JNS za Dravsko banovino so ponovno oblikovali na banovinski skupščini JNS 24. maja 1936. Predsednik banovinskega izvršnega odbora JNS v Dravski banovini je postal Janko Rajar, poslovodeči podpredsednik pa Otmar Pirkmajer. Podpredsednika sta bila tudi Kramer in Pucelj. »Reorganizacija JNS v dravski banovini,« Jutro: ponedeljska izdaja, 25. 5. 1936, 1. »Banovinska skupščina JNS,« Jutro, 26. 5. 1936, 2. Kramer je poleg tega še naprej opravljal funkcijo glavnega tajnika JNS, na katero so ga znova izvolili na njenem II. kongresu 30. junija 1936. Predsednik stranke je tedaj postal Petar Živković, v ožji glavni odbor JNS pa so od Slovencev izvolili Miroslava Ploja, Ivana Puclja, Janka Rajarja, Otmarja Pirkmajerja, Ivana Prekorška, Ivana Mravljeta, Albina Komana, Frana Lipolda in Ivana Arka. »Z velikimi ovacijami izvedene volitve,«, Jutro, 1. 7. 1936, 1.

Druga polovica tridesetih let je – brez prejšnje režimske podpore – vodila v »bankrot slovenskega liberalizma«. Observator (Fran Zwitter), »Bankrot slovenskega liberalizma,« Sodobnost 3, št. 7/8 (1935): 303, 304. Slovenija je postala monopol nekdanje SLS (od 19. avgusta 1935 sestavnega dela nove vsedržavne stranke Jugoslovanske radikalne skupnosti – JRS), Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo, 269–81. JNS pa je politično in organizacijsko hlapela. Svojstveno je bilo tudi ravnanje poslancev, izvoljenih na Jevtićevi vladni listi leta 1935. Večina se je pridružila poslanskemu klubu nove vlade dr. Milana Stojadinovića, med njimi enotno tudi poslanci iz Slovenije. Stiplovšek, Banski svet, 268, op. 768. JNS na občinskih volitvah leta 1936, ki jih je z absolutno večino osvojenih občin dobila JRS, ni postavila svoje liste. Po volitvah v Narodno skupščino leta 1938, na katerih je nastopila v okviru Združene slovenske opozicije (ZSO), vključene v vsedržavno opozicijsko povezavo pod vodstvom predsednika nekdanje HKS dr. Vladimirja Mačka, pa je politična teža JNS tonila med slabimi 21 odstotki glasov, ki jih je dobila ZSO. JRS je zmagala z absolutno večino dobrih 78 odstotkov prejetih glasov. Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, 447, 470. Vsi v Sloveniji izvoljeni poslanci (29) so bili iz njenih vrst. Slovenska novejša zgodovina, 1, 390. Rečemo lahko, da je »nekdanja SLS še zmeraj poosebljala politično voljo Slovencev«. Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo, 281. Iz »pašaluka« katoliške politike, kot je tedanjo Slovenijo označil Albert Kramer, »Dr. Kramer o političnih razmerah v Sloveniji,« Jutro, 24. 3. 1937, 4. so liberalci mogli pogledovati le v Beograd, kjer je v Senatu Kraljevine Jugoslavije v letih 1935–1938 še vedno sedelo pet njihovih predstavnikov. Ko je s senatorskimi volitvami 6. februarja 1938 (v Sloveniji so volili le enega senatorja, izvoljen pa je bil predstavnik JRS) dvema med njimi potekel mandat (eden od njiju je bil Ploj), so v Senatu ostali le trije. »Obnavljanje senata,« Jutro, 11. 1. 1938, 2. Kranjec, »Slovenci v Jugoslaviji,« 106. Liberalci so obenem izgubili še Plojevo podpredsedniško mesto.

V slovenski JNS, ki se je lahko ukvarjala samo še sama s seboj, so, skladno s statutom vsedržavne stranke, proti koncu septembra 1936 ustanovili banovinski (akcijski) odbor Mladine JNS (MJNS). Njegov predsednik je bil inž. Jože Rus. V MJNS je bila organizirana strankina mladina med 21. in 35. letom starosti v Dravski banovini. MJNS se je organizacijsko precej razširila, njeno prizadevanje pa je bilo usmerjeno v strnitev vseh pozitivnih »naprednih« sil v Sloveniji. Na tej podlagi, ki je dobila širši politični značaj, so 30. marca 1941 ustanovili Odbor naprednih strank (ONS), v katerega so se združili slovenska dela prebujenih NRS in SDS ter JNS. ONS se je zavzel za složno nastopanje slovenskih »naprednih sil« in podporo jugoslovanski skupnosti. V okviru liberalnega tabora je od 26. februarja 1939 delovalo tudi društvo Slovenska beseda, ki so ga ustanovili na pobudo Dinka Puca. Anka Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom: pregled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, društev in gibanj v liberalno-unitarnem in katoliškem taboru v letih 1929–1941 v jugoslovanskem delu Slovenije (Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1994), 31, 210–18, 224, 225, 227–33. Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, 537, 538. »Društvo ,Slovenska besedaʼ ustanovljeno,« Slovenska beseda, 7. 3. 1939, 1. Sicer pa so se ob JNS v tridesetih letih oblikovala tudi liberalno usmerjena politična gibanja – Zveza slovenskih kmetov (1932–1935), Zveza društev kmetskih fantov in deklet (ustanovljena leta 1924) oziroma gibanja, ki so se zbirala ob posameznih časopisih – Borba (1933–1935), Glas naroda (1935–1936) in Naša misel (1935–1940). V tridesetih letih se je razmahnilo tudi delovanje liberalnih študentskih društev na ljubljanski univerzi (Jugoslavija, Jadran, Edinstvo). Anka Vidovič-Miklavčič, »Zveza slovenskih kmetov v letih 1932–1935,« Zgodovinski časopis 43, št. 4 (1989): 555–69. Anka Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, 20–28, 193–99, 203, 207, 208. Slovenska novejša zgodovina, 1, 334–36, 352, 377, 378, 383. Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, 432, 503. Slavko Kremenšek, Slovensko študentovsko gibanje 1919–1941 (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1972), 245–54.

Povezovanje liberalcev na predvečer druge svetovne vojne v ONS je pokazalo le en del njihove tedanje organizacijsko-politične slike. Ko je aprila 1941 vojna udarila v Jugoslavijo, liberalnega tabora namreč ni bilo več. Ob politično shirani JNS se je razcepil na »množico različnih strank in skupin, večjih in manjših, ki so imele sicer skupno provenienco, ki pa so jih ločila različna stališča do vprašanj, ki so stopala v ospredje v dvajsetih in tridesetih letih: do demokracije in fašizma, do parlamentarizma in diktature, do delavskega gibanja in komunistov, do slovenstva in jugoslovanstva, do državne ureditve in ustavnega sistema, centralizma, avtonomizma, federalizma; mnoge skupine pa so ločile tudi čisto osebne zamere in konflikti. Eni so demokraciji še ostajali zvesti, drugi so jo zapuščali na najrazličnejše načine. Eni so iskali zveze na levi, drugi na desni. Usmerjenost enih so vodili predvsem razredni interesi, usmerjenost drugih so vodili predvsem nacionalni interesi.« Melik, Slovenci, 642.