Slovenčev pogled

Polemiko o vprašanju, kje iskati vzrok, da je na Kranjskem nastopil razdor, so v drugi polovici julija 1891 začeli pri Slovencu v razmišljanju »Kdo seje prepir?«. Pojasnili so, da ga nočejo še bolj razširiti, temveč predvsem sorojakom zunaj Kranjske pojasniti razmere v naši ožji domovini. Potem naj nepristranski bralec sodi, kdo seje prepir in ustvarja pogubni razpor. »Kdo seje prepir? III.,« Slovenec, 25. 7. 1891, 1. Dobro leto pred tem so na svoje videnje razmer v deželi sorojake zunaj Kranjske opozorili na napredni strani. Perovšek, »Liberalni pogled na ideološko in politično razhajanje,« 101, 102.

Slovenec je pokazal na obe sprti strani – svojo, konservativno, in napredno, ki jo je dosledno imenoval liberalno. Za katoliško oziroma konservativno stran je opozarjal, da korenini v narodu, ki je konservativen, zvest svojim šegam in navadam in neomahljivo vdan veri svojih pradedov. Konservativna stran hoče ohraniti to, kar so modri ljudje od nekdaj spoznavali kot dobro in pravo, pripisujejo pa ji »klerikalno« ime, ker se ves boj proti njej vodi proti duhovnikom ali klerikom in tistim, ki duhovnikom priznavajo pravico govoriti ne le na prižnici, ampak tudi v javnem življenju. Druga, liberalna stran je tuje seme, ki ga je tok časa prinesel v slovenske kraje. Njene na videz lepe ideje so v resnici pogubne in škodljive. Na Kranjsko so jih zanesli nemško-liberalni listi in izobraženci, ki so se navzeli tujega duha na študijih v velikih mestih. Izkoreniniti skušajo vse, kar je staro in dobro. To je mednarodna zveza, ki se bori proti krščanskim načelom, cerkvenim naredbam in izvajanju teh načel v praktičnem življenju. Liberalne stranke v tem slabem pomenu besede v Evropi bijejo boj proti veri in cerkvi. To načelo povsod povezuje liberalce proti konservativcem. Ko bi verjeli liberalnemu časopisju, bi pomislili, da ni bolj zabitih, neumnih ali hudobnih ljudi na svetu, kot so konservativci. Slovenska napredna stran je v svojem bistvu liberalna v slabem pomenu besede, slovenski liberalizem je zmes slovenskega duha z nemškim verskim ravnodušjem. »Kdo seje prepir? III.,« 1 (Slovenec). Prim tudi »Kdo seje prepir? II.,« Slovenec, 23. 7. 1891, 1.

Slovenec je versko »ravnodušje« predstavil kot zaničevanje ali celo strastno sovraštvo do vernih. Kaže se v napadih, zaničevanju, zmerjanju in grdenju duhovnikov ter težnjo vero odriniti na zadnje mesto z utemeljitvijo, da v politiki in sploh v javnem življenju nima ali vsaj ne bi smela imeti nobene vloge. Liberalna stran dokazuje, da je načelna nasprotnica vere in sploh krščanskega življenja, čeprav ob vsaki priložnosti trdi, da je vera svetinja vsakega Slovenca. »Ali so torej predrzno lažnjivi in farizejski, ali pa toliko zaslepljeni, da sami ne vedó, kaj delajo. Mi se drznemo trditi prvo.« »Kdo seje prepir? II.,« 1 (Slovenec). Tu je bil Slovenec do napredne strani krivičen, saj je bilo versko čustvo sestavni del njenega bivanjskega vrednostnega vodila; njeno nasprotovanje političnemu katolištvu pa je bilo znano. O tem podrobneje Jurij Perovšek, »Velikonočna misel liberalne strani od razcepa v slovenski politiki 1890 do konca avstrijske dobe 1918,« v: Miha Šimac Miscellanea, ur., (Ljubljana: Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, 2024), 196–218. Slovenec je kot vprašljivo navedel tudi istovetenje nasprotne strani z napredkom. »'Napredek' je njih prva bomba proti nazadnjaškim konservativcem.« Takega značaja ji ni priznaval, temveč ji je očital napuh in naduto prevzetnost. »Bistvo omike vaše je ono prevzetno mišljenje, da je vera potrebna kvečjemu še kakemu pastirju v Suhi krajini.« »Kdo seje prepir? II.,« 1 (Slovenec).

Slovenec je zavrnil očitke naprednjakov o brezdomovinskosti in nemškutarstvu slovenskega duhovništva. Spraševal je, ali lahko imenujejo slovenskega duhovnika iz Kranjske, ki bi se pri zadnjem ljudskem štetju (1890) opredelil za Nemca, ali vedó za katerega, ki ne bi bil naročnik slovenskega lista, ali vedó za koga, ki bi grdil slovensko domovino, ne prispeval za slovensko prosveto, bil član Südmarke ali Schulvereina, na prižnici ali drugih krajih učil sovražiti slovenski jezik. Pozval je, naj pridejo na dan z imeni, in postavil vprašanje, zakaj ob pomanjkanju dokazov zlobno sumničijo, da so kranjski duhovniki brezdomovinski in se bratijo z nemškutarji. Posredi je po njihovem mnenju bilo nekaj drugega – da naprednjake boli, ker kranjska duhovščina zdaj resno razmisli, preden odrine gmotna sredstva za njihove »strankarske namene«, to je darove za čitalnice, razne liste in knjige, narodna podjetja in drugo. Zapisal je, da duhovščina tudi zdaj daruje za narod in domovino, toda ne v roke tistih, ki jo grdijo in blatijo, temveč tistim, ki so ostali zvesti stari slovenski zastavi – geslu vse za vero, dom, cesarja. »To, gospôda, Vas boli, ker pogrešate 'črne' živine, ki Vam je delala tlako mnogo let, držala Vam streme, da ste lezli na konja.« Kranjska duhovščina je spoznala, da ne more več hoditi z »napredno« stranjo, dokler se ta odkrito in resnično ne vrne k stari slovenski zastavi. Žal pa tega ne vidi, kar je Slovenec ponazoril z znanim navedkom iz Goethejevega Fausta: »Die Botschaft hör' ich wohl, allein mir fehlt der Glaube«. (Dobro slišim sporočilo, vendar mi manjka vere, tj. temu ne verjamem.) »Kdo seje prepir? III.,« 1–2 (Slovenec).

Vprašanju sodelovanja duhovščine v javnem življenju je Slovenec namenil opazen poudarek. Spomnil je na pretekli skupni narodni boj duhovništva in posvetne inteligence in pristavil, da je napredna stran začela odrivati duhovnike in njihove somišljenike iz javnega življenja po tem, ko so Slovenci prišli do veljave v ljubljanski mestni in v kranjski deželni hiši. (Slovenci so nasproti Nemcem dobili večino v ljubljanskem občinskem svetu in v deželnem zboru leta 1882 oziroma 1883.) V raznih napevih in oblikah se je po Kranjskem v društvih in časnikih z vedno glasnejšim odmevom razlegala znana, pri nas udomačena pesem: »Der Mohr hat seine Arbeit gethan; der Mohr kann gehen.« (Zamorec je svoje delo opravil; zamorec lahko gre.) Tako je tudi s trditvijo, da vera v politiki nima mesta in bi ga tudi ne smela imeti. Slovenec je temu oporekal in opozarjal, da so verska vprašanja bila in so v najtesnejši zvezi z razvojem posameznih narodov pa tudi držav in njihovih ustanov. Zato se je duhovščina dolžna udeleževati javnega delovanja, predvsem pri volitvah v razna predstavništva. »Kdo seje prepir? IV.,« Slovenec, 27. 7. 1891, 1. – Pregovor »Der Mohr hat seine Arbeit getan; der Mohr kann gehen,« se je navezoval na lik iz Schillerjeve republikanske tragedije Fiescova zarota v Genovi (1783), oprti na resnično zaroto leta 1547. V tragediji temnopolti Mulej Hasan iz Tunizije, v besedilu imenovan Zamorec, kot plačani vohljač, morilec in prevratnik v službi grofa Giovannija Luigia de Fiesca Lavagna sodeluje v zaroti proti dožu genovske republike Andreu Dorii. Ko je Zamorec v Fiescovi zaroti po vrsti spletk opravil svojo nalogo, a pri tem Fiesca izdal Dorii, mu je to Fiesco zaradi svoje heroistične drže spregledal, vendar mu skladno s svojo predhodno napovedjo ukazal, naj Genovo zapusti. Ker se Zamorec ukaza ni držal in je v nadaljevanju prevrata s skupino tatov samovoljno plenil po Genovi in zažgal jezuitsko cerkev, ga je dal Fiesco obesiti. Opisano dogajanje je v vsebinsko skrajšanem pomenu preraslo v omenjeni pregovor. O Fiescovi zaroti v Genovi gl. Friedrich Schiller, Tri drame: Razbojnici: Fiescova zavjera u Đenovi: Spletka i ljubav (Zagreb: Zora, 1952), 139–265. Friedrich Schiller, Die Verschwörung des Fiesco zu Genua: ein republikanisches Trauerspiel (Stuttgart: Reclam, 1997).

Slovenec je poudaril, da so lahko duhovniki po ustavi voljeni v posamezna predstavništva. Duhovščina do tega ni samo upravičena, temveč je po svojem poklicu in ugledu tudi dolžna izvrševati državljanske pravice in dolžnosti. Predvsem je njena sveta dolžnost zagotoviti, da ljudstvo izbere rodoljubne in Cerkvi vdane dobre poslance v zakonodajna predstavniška telesa. Ker v njih odločajo tudi o strogo verskih vprašanjih in ker morata biti božje in naravno pravo podlaga zakonodaji, je pomembno, da duhovščina s svojim vplivom za to poskrbi. Ob tem si mora prizadevati, da volijo može, ki imajo srce za narod in poznajo grozno revščino prebivalstva po nekaterih krajih. Nihče ne more tajiti, da je najbolje seznanjena s potrebami in željami preprostega ljudstva, saj iz njega izhaja in med njim živi. Kranjska duhovščina je doslej svojo nalogo marljivo izvrševala in jo bo tudi v prihodnje. »Kdo seje prepir? IV.,« 1. Omenjena stališča so ob opozorilu na ustavno zagotovljeno sodelovanje duhovnikov v volilnem boju kazala tudi na ideološko ekskluzivnost katoliške strani.

Posebno poglavje Slovenčevega razmišljanja je bilo vprašanje rodoljubja. Očitki o protinarodnosti in brezdomovinskosti duhovništva so ga zelo prizadeli.

Slovenski duhovnik pozna eno najpobožnejše ljudstvo, in to je slovensko«, je zapisal. »Slovenski duhovnik pozna eno deželo, katero je Bog najbolj blagoslovil, v kateri živi najsrečnejše in najzadovoljneje, to je slovenska dežela. Slovenski duhovnik pozna en jezik, v katerem mu najglaje [najgladkeje – op. J. P.] in najslaje teče beseda, ki je privrela iz srca, in ta je slovenski jezik. Slovenski duhovnik pozna eno zemeljsko srečo in čast, da krije domača gomila njegove kosti, kamor prihaja ubogi starček, uboga ženica prebirat molek, spominjajoč se duše rajnega 'dobrega gospoda'. To je slovenskega duhovnika in pastirja poezija in sreča.

Da, je poudaril Slovenec, slovenski dom je njegova ljubezen, najbolj iskrena in najtoplejša.

In če slovenski duhovnik potuje v druge dežele, mej [med – op. J. P.] tuje narode, občuduje sicer lepa mesta in vsestranski napredek drugih narodov: ali domača vás mu je najljubša, domače cerkvice zvon ima najmilejši glas, in povsod govori o svojem malem, v tujini nepoznatem narodu z največjim navdušenjem. In to mu veleva in narekuje srce polno ljubezni do naroda, ki mu je najboljši, najljubši. »Kdo seje prepir? V.,« Slovenec, 28. 7. 1891, 1.

Tu se je na katoliški strani izrazil njen narodnjaški značaj.

Najpomembnejši dokaz duhovnikovega narodnjaštva pa je Slovenec videl v njegovem darovanju ljubezni do naroda Bogu, ko jo oživlja in krepi v molitvi. A tega naprednjaki ne vidijo, ne slutijo in zato tudi ne cenijo. O rodoljubju veljajo drugi pojmi. »Prirejajo se slavnosti in pojedine na čast naroda ali v slovo kakemu veljaku. Vse, kar se prišteva prvim krogom narodne inteligencije, je zbrano ob mizah.« Temu nasproti je postavil duhovnikovo delovanje v spovednici, kjer ima široko polje, da uči, tolaži, zdravi in rešuje svoj narod. Koliko zmot odpravi, koliko sovraštva poravna, koliko prepirov ublaži v zakonskem in družbenem življenju, koliko ljudi reši obupa in propada! Ali ni tako delovanje v korist in srečo narodu? »Da, duhovnik spremlja slovenskega trpina od rojstva do groba, tolaži in podpira ga v najhujših časih, ž njim živi, čuti, misli in želi. Duhovnik nosi tako rekóč srce in dušo svojega naroda v rokah svojih. In tak človek naj je brezdomovinec, neprijatelj narodu?« Spomnil je še na prispevek duhovščine slovenski književnosti, dobrodelne zavode v korist narodu, ki so večinoma delo duhovnikov, ter z njihovim prizadevanjem ustanovljene dijaške in ubožne ustanove. Nočemo žaliti posvetnih oseb, je pripisal, ali si peti lastne hvale, hoteli smo le dokazati, da naša duhovščina živi in deluje za narod. »In kakšno plačilo ima tukaj na zemlji sedaj? Da sinovi istega naroda spletajo biče in šibe ter jo udrihajo po obrazu in hrbtu.« Srce nam krvavi in pero zastaja, ko premišljujemo in čutimo to grdo in zlobno nehvaležnost. Ibid, 1–2.

O rodoljubju je Slovenec spregovoril tudi z vidika ljubezni do bližnjega. To je vsakemu kristjanu za ljubeznijo do Boga najvišja in prva dolžnost. Narodna društva, govori o narodu in njegovih pravicah ter naštevanje krivic, ki mu jih povzročajo nasprotniki, so zanj pomenili rodoljubje v zelo ozkem pomenu. Za rodoljuba namreč ne velja tisti, ki daruje domačim revežem in pomaga nesrečnim rojakom. Tak človek je v današnjem pomenu besede le dober, usmiljen človek, a ne rodoljub. Beseda rodoljub je izgubila svoj pravi pomen. »Kdo seje prepir? VI.,« Slovenec, 30. 7. 1891, 1.

Rodoljubje se kaže tudi v večji ljubezni do svojega rodu kot do drugih. Pravi vernik ne sme zatajiti ljubezni do svojega naroda, ko jo mora pokazati. Rodoljubje je torej krščanska dolžnost. »Kdor zaničuje svoj rod, zaničuje sam sebe.« Rodoljubje tudi zahteva, da ne iščemo svojega dobička, če je narodu v škodo, da se nihče ne poteguje le zase, ampak da žrtvuje svojo osebo, svoj dobiček, če je v škodo narodu. Skrbeti mora za blaginjo naroda in za dosego dobrega namena hoditi po pravi poti in ne po tisti, ki mu najbolj ugaja. Rodoljub se mora povsod ozirati na korist naroda. Ibid., 1–2.

Slovenec je izrazito nasprotoval naprednjaški maksimi absolutne narodnosti, ljubezni do naroda »čez vse«. O naprednjaškem »narodnem fanatizmu« prim. Perovšek, »Liberalni pogled na ideološko in politično razhajanje,« 97, 98. Opozarjal je, da večja ljubezen do svojega rodu kot do drugih ne izključuje ljubezni do tujcev in ne dovoljuje sovraštva do njih. Kdor tako razume svojo ljubezen do naroda, neti narodni prepir in drugim povzroča krivico. Iz tega izhaja hujskanje in zatiranje drugih narodov, pretirano oboževanje svojega rodu – fanatizem. Fanatični ljudje pa označijo za brezdomovinca vsakogar, ki ni njihovega mnenja. Ljubezen do naroda je lahko le relativna in nikakor absolutna. Absolutna je lahko le ljubezen do Boga, ker je on najvišje bitje in neskončna popolnost. Sicer pa človek kot omejeno bitje ne more imeti absolutne ljubezni, take, ki bi ne mogla biti močnejša in boljša. Samo Bog kot neskončno in najpopolnejše bitje ima absolutno ljubezen. »Kdo seje prepir? VII.,« Slovenec, 31. 7. 1891, 1.

Slovenec je nato pojasnil svoje videnje »absolutnega« rodoljubja. To je ne le sovraštvo do drugih narodnosti, pač pa tudi do tistih sorojakov, ki s »fanatičnimi« rodoljubi v vsem ne soglašajo. Ti se sami imenujejo liberalci z utemeljitvijo, da ljubijo svobodo vsakega posameznika ali naroda. V resnici pa so absolutisti, ki zase terjajo svobodo, drugim pa oporekajo pravico do njihovega stališča in hočejo vodstvo v narodu. Še manj pa so rodoljubi tisti, ki hočejo hote ali nehote narodu vzeti vero, saj lahko tako domnevno doseže višjo omiko in napredek. Ibid. Tu je Slovenec zopet neutemeljeno obtožil napredno stran, da je sovražnica vere, čeprav so med napredno inteligenco do preprostega ljudskega verovanja (»pastir v Suhi krajini«) večkrat imeli tudi vzvišen odnos.

Narodovi odgovori

Dober teden po prvem Slovenčevem razmišljanju »Kdo seje prepir?«, se je pod istim naslovom oglasil Slovenski narod. Slovenčevo pisanje je označil za sproženje njegovih »lesenih in vrhu tega slabo nabasanih topov«. Ti niso zadeli bistvenega vprašanja, to je – kdo je prepir začel. Nastal je s Slovenčevim izhajanjem (1873) in tedaj se je začel tudi spor med poprej soglasnim duhovniškim in posvetnim razumništvom. S Slovenčevo pomočjo se je širil in se širi, kakor divergentni črti, brez upanja, da bi se sešli. Brez upanja, dokler se razmere na nasprotni strani ne spremenijo. Njihova nadutost in nestrpnost sta tolikšni, da ni več prostora za hladen razum in najmanj za spravljivost. »'Kdo seje prepir?' I.,« Slovenski narod, 1. 8. 1891, 1.

Slovenski narod je katoliško stran označil za jezuitsko, makiavelistično-klerikalno, ki ponareja resnico in slepi javnost. Poudaril je, da duhovnikom nihče ne krati pravice govoriti na prižnici in v javnem življenju, vsak resno misleč človek pa obsoja »brezkrajno razposajenost« nekaterih kaplanov-hujskačev, ki zlorabljajo prižnico in božje hrame. Zavrnil je označevanje napredne strani za tuje seme – uvoženo nemško idejno stališče – in njeno prikazovanje za zmes slovenskega duha z nemškim verskim ravnodušjem. Ibid. Med nemškimi liberalci in slovenskimi naprednjaki naj bi bila še večja razlika kot med slovenskim političnim katolicizmom in njimi. Do njihovega političnega organiziranja je prišlo zaradi vedno večjega potiskanja narodnosti na drugo, tretje ali celo zadnje mesto, pod pretvezo katolištva so začeli cepiti in slabiti Slovence. »Liberalizem« na Slovenskem ni izposojen pri Nemcih, je samorasla posledica naših žalostnih razmer »'Kdo seje prepir?' II.,« Slovenski narod, 3. 8. 1891, 1. – ni »meso nemško-liberalnega mesa«. »'Kdo seje prepir?' III.,« Slovenski narod, 5. 8. 1891, 1.

Narod je še enkrat ponovil, da duhovščine v celoti ne napadajo, saj poznajo njene zasluge, in opozoril, da prepir ne zadeva duhovnikov na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Izvzemajo tudi več častivrednih duhovnikov na Kranjskem, boj naprednjakov je naperjen le proti hujskajočim kaplanom na Kranjskem, ki bi se radi povzpeli na politični lestvici. Ibid. Proti naprednjakom in njihovim glasilom se bliska in grmi, vse, kar je na njihovi strani, se razglaša za brezversko in vsepovprek neusmiljeno meče v peklenski kotel. Pod talarjem se vidi »klerikalno kopito«. Prižnica, s katere bi lahko oznanjali le božjo besedo, ni postala nič drugega kot kraj za naročanje katoliških političnih glasil in tovarna za ogenj in žveplo na napredno stran. Na katoliški so šli celo tako daleč, da so skušali gospodarsko uničiti naprednega trgovca v središču Ljubljane. In sedaj si upajo vprašati, kdo seje prepir? »'Kdo seje prepir?' IV.,« Slovenski narod, 7. 8. 1891, 1. Slovenec je dokazal, da je bila trditev o poskusu gospodarskega uničenja naprednega trgovca izmišljena. »Domišljija ali hudobija?,« Slovenec, 14. 8. 1891, 1. »Kdo seje prepir? XII.,« Slovenec, 24. 8. 1891, 1. Pri Narodu se na to niso odzvali. Spregovorili pa so o specifično kranjski veri, ki jo hoče vpeljati katoliška stran, krivi veri. Pravo vero, ki je podobna veri v drugih deželah, bo verni narod na Kranjskem kljub vsem kaplanskim kozolcem in skokom zvesto ohranil v srcu. – Pozvali so gospodo, naj preneha s svojim samomorilskim početjem, dokler je še čas. »Spoznajte, da ste kruto zavozili in skušajte priti v prejšnji tir, sicer se bodete bridko kesali, ko bode že prepozno. 'Dixi et salvavi animam meam' [Rekel sem in si rešil dušo – op. J. P.]«. »'Kdo seje prepir?' IX.,« Slovenski narod, 22. 8. 1891, 1.

V nadaljnjih odgovorih na Slovenčeve poudarke je Slovenski narod ugovarjal tolmačenju, da bi bila znak brezdomovinstva opredelitev duhovništva za Nemce pri zadnjem popisu prebivalstva. Narod je opozoril, da bi tisti, ki bi to storil, priznal Nemčijo za svojo domovino, torej ne bi bil brezdomovinec. Brezdomovinstvo se pojavlja v drugih dejanjih – ko nekdo zanemarja narodne dolžnosti in daje prednost nenarodnim interesom in se brati z nemškutarji. »'Kdo seje prepir?' V.,« Slovenski narod, 11. 8. 1891, 1. Torej pozablja na domovino. V obstoječih odnosih med evropskimi narodi je tudi neumestno priporočati ljubezen do tujcev, vsi morajo biti združeni v fanatični ljubezni do svojega rodu. V narodnem boju, boju za narodov obstanek, mora biti ljubezen do njega absolutna. Ta ne pomeni sovraštva do drugih narodnosti, ampak do tistih, ki so krivične do nas. Obstaja pa tudi sovraštvo do nenarodne klike (katoliške strani), ki hoče narod zlorabljati za svoje namene. »'Kdo seje prepir?' VIII.,« Slovenski narod, 19. 8. 1891, 1.

Narod se je odzval tudi na Slovenčevo navedbo, da kranjska duhovščina zdaj resno razmisli, preden daruje za nasprotne »strankarske namene«. Opozoril je, da s skromnimi sredstvi podpira le Slovensko matico, v kateri katoliška stran skrbno pazi na svojo večino, in družbo sv. Mohorja. Ima pa zadržke do družbe sv. Cirila in Metoda zaradi njenega slogaškega značaja. Njene podpore pa že sedaj ne uživajo pri njej skrajno nepriljubljeni Sokol ter Glasbena matica, Dramatično društvo, Slovensko pevsko društvo, društvo Pravnik, društvo slovenskih biciklistov in čitalnice. »'Kdo seje prepir?' V.,« 1 (Slovenski narod).

Narod je opozoril tudi na časopisje in literarno področje. Skladno s svojimi predhodnimi ocenami je za glavni smoter Slovenčevega pisanja označil razkol in boj. To je pomenila tudi ustanovitev Katoliške tiskarne (1883). Na literarnem področju so nasproti Ljubljanskemu zvonu ustanovili Dom in svet (1888), ki ni nič drugega kot »leposlovna vadnica«, da bi drugim, boljšim listom, izpodkopali tla in ugled. »'Kdo seje prepir?' VI.,« Slovenski narod, 13. 8. 1891, 1. – O ustanovitvi in urejanju Doma in sveta, ki se je pozneje razvil v ugleden literarni list, gl. Mateja Tominšek Perovšek, Frančišek Lampe: zmerno, z ljubeznijo: portret slovenskega katoliškega misleca Frančiška Lampeta (1859–1900) in njegova vloga v družbeni in kulturno-duhovni zgodovini na Slovenskem (Ljubljana: Družina 2006 [i. e. 2007]), 125–40. »Tudi v literaturi opažamo strupeno klerikalno sapo, ki se kot rudeča nit vleče skozi vse novoslovensko gibanje«. Politično katolištvo razen sebi nikomur ne priznava veljave. Sic volo, sic iubeo (tako hočem, tako ukazujem) je njegovo geslo, ki se mu mora pokoriti vsak, kdor hoče njegovo priznavanje. Pod to diktaturo bi radi upognili vse duhove in vsem narekovali, kako ravnati v političnem, literarnem in socialnem življenju. Merodajno je le, ali je posameznik na njihovi strani, ali je njegovo delovanje usklajeno z jezuitskimi predpisi. Če ni, se proti njemu začne pregon. To smo na literarnem področju lahko videli pri Simonu Gregorčiču in Antonu Aškercu (Gorazdu). Politični katolicizem zaznamuje brezmejni separatizem, ki naj ga kot kitajski zid loči od drugega slovenskega sveta. »'Kdo seje prepir?' VI.,« 1 (Slovenski narod). Prim. tudi »'Kdo seje prepir?' VII.,« Slovenski narod, 17. 8. 1891, 1. Biti hoče narod v narodu. »'Kdo seje prepir?' IX.,« 1 (Slovenski narod). Odteguje se narodnim shodom in sploh narodnemu delu. Naši narodnosti je kruta mačeha, neusmiljena »pisana mati«. »'Kdo seje prepir?' VII.,« 1 (Slovenski narod).

Slovenčevi nadaljnji poudarki

Med Narodovimi odgovori Slovencu je ta nadaljeval svoje razmišljanje o vzrokih nastalega prepira. V ospredje je postavil vprašanje vere in narodnosti. Na očitek, da duhovščina vero bolj ceni kot narodnost, je odgovarjal z opozorilom na stališče »absolutnih« narodnjakov, da smo najprej rojeni kot Slovenci, vero pa dobi človek šele pozneje; lahko je kristjan, mohamedamec (musliman) ali drugo. Narodnost je torej prva in važnejša kot vera. »Kdo seje prepir? VIII.,« Slovenec, 3. 8. 1891, 1.

Res je, da smo najprej rojeni, je pritrdil Slovenec, toda od staršev dobi otrok človeško naravo, ne pa narodnosti. Otrok slovenskih staršev je lahko vzgojen v nemškem duhu in je zagrizen Nemec ali Italijan. Jezik ni nikomur prirojen, mora se ga naučiti. Vero pa sprejmemo s sv. krstom, sprejmemo milost božjo, tri božje čednosti (vero, upanje, ljubezen) in darove sv. Duha. Najprej smo stvar božja. Bog ima do nas prvo pravico, potem šele narod, dežela, država. In prvo dolžnost ima človek do Boga, nato pa do naroda in drugih ljudi. Če torej narodnost postavimo pred vero, grešimo proti naravnemu zakonu, in če jo imenujemo absolutno, obožujemo narod, zaničujemo ali tajimo pa Boga. Pomen vsake ideje se meri po bistvu, ki ga izraža. »Narodnostna ideja, kakor jo sedaj razširjajo in gojé, izraža le bistvo naroda, ta pa ni, 'absoluten', ni neskončen, torej tudi narodnostna ideja ni absolutna, najvišja. Absolutno bitje je le Bog, torej je tudi ideja o Bogu, to je verska ideja, najvišja.« Po njej se določajo vse druge ideje, tudi narodnostna. Vera v Boga uravnava vse delovanje za narod. Kdor nima vere in je v tem pogledu brezbrižen, temu je narodnost absolutna, edino merilo dobrega in slabega, narodova slava mu je edini in najvišji namen. Po teh načelih se razlikuje tudi vse politično delovanje. Take pojme o veri in narodnosti je slovenska duhovščina vedno imela in so tudi edini, ki lahko osrečijo slovenski narod. V zadnjem času jih posebej naglaša zaradi tistih, ki so narodnost razglasili za absolutno in začeli sejati prepir. Ibid.

Dejali smo že, da so bile obtožbe katoliške strani o nevernosti naprednjakov neutemeljene. Slovenec jih je še enkrat ponovil in iz tega izpeljal trditev, da imajo tisti, ki so namesto vere na oltar kot malika postavili narod, napačno mišljenje, napačno vero. Zagovarjajo neversko načelo in so v tem pogledu brezverci. Pravi kristjan pa ve, da mu vera pravi, naj ljubi narod in naj ga ljubi zaradi Boga. Kdor pa vedno kriči »narodnost«, v srcu pa nima vere v Boga in to javno kaže s sovraštvom do Cerkve in njenih pripadnikov, slepi sebe in druge. Tu je Slovenec vztrajal v svojem ideološkem sestavu o nevernosti napredne strani. Prvo dolžnost narodnosti je videl v ohranitvi vere, saj narodu tisti, ki ga odvrača od nje, koplje grob. Kar je božjega, naj se dá Bogu, in kar je narodovega, narodu. »Pravico dajmo torej Bogu, pravico narodu, pravico ljudem.« Kdor prisega na absolutno narodnost, ne pozna večne resnice, ne pozna pravice, pač pa pozna samo sebe in dela krivico Bogu in ljudem. Ibid. Prepričanje o bivanjskem primatu vere je bilo neizpodbitno in je, ne da bi zanikalo narodnost ter boj zanjo, izključevalo načelo absolutne narodnosti. O njem bi za naprednjake težko rekli, da so z njim hoteli nadomestiti kategorijo božjega ali da bi bil to njihov idejnopolitični program. Razumemo ga lahko predvsem v skrajnem narodnoemancipacijskem smislu, povezanim z dosledno kulturnobojno vsebino.

Ob vprašanju vere in narodnosti je Slovenec poudarek namenil še razumevanju ljubezni do domovine. Oprl se je na pridige znanega italijanskega redovnika Agostina da Montefeltra. Po prikazu čustvovanja, značilnega zavezanosti domovini, je pridal, da se s tem pojmovanje domovine ne konča, kajti nad domovino biva On, ki je dal narodu jezik, pesništvo in sploh vse, kar se veže z ljubeznijo do nje. Kdor hoče zgraditi svetišče domovine brez Boga, ne bo imel uspeha. Domovina je iz duš, ki jih je ustvaril Bog. Ker je torej Bog osnova našega bivanja, je tudi osnova naši domovini. Kdor ljubi Boga, ljubi tudi domovino. V pravi ljubezni do domovine odsevata ljubezen in hvaležnost do Boga. In naša vera zapoveduje resnično in živo željo služiti domovini z znanostjo, umetnostjo in krepostjo. Ljubezen do domovine ima trdne korenine v veri. To je naše prepričanje. »Kdo seje prepir? IX.,« Slovenec, 4. 8. 1891, 1.

Ljubezen do domovine pa pomeni tudi ljubezen do svojih bratov, kar ni vedno lahko. Večkrat se je treba premagovati, zatajevati in odpuščati žalivcem. Poglejmo razmere na Kranjskem, je opominjal Slovenec, ko nekateri krogi sovražijo in zaničujejo duhovnika zaradi njegovega stanu. Sovražijo ga, ker nosi duhovniško obleko – duhovniško znamenje, ki je bilo že tolikokrat v posmeh. Duhovnika se ogibajo, kot da bi bil kužen ali hudodelec. »Če se duhovnik prikaže v 'narodno' [napredno – op. J. P.] družbo, takoj stikajo vkup glave, šepetajo si na ušesa, češ: oprezni bodimo, ovaduh je med nami!« Za razdor je znova okrivil naprednjake in njihova vodila omike, napredka in svobode. Vprašal je, ali je omikano ustanoviti šaljivi list (mišljen je bil satirični list Brus, ki je začel izhajati leta 1889 in je ostro zbadal urednike katoliških revij, duhovnike in vodilne predstavnike političnega katolicizma ter njegove privržence Damir Globočnik, »Škrat, Rogač in Brus – troje liberalnih satiričnih listov,« Zgodovinski časopis 56, št. 1–2 (2002): 429.), »da 'krtačijo' jeden stan, ki si je med Slovenci pridobil mnogo zaslug za omiko svojega naroda, da ga dosledno in brezobzirno blatijo z najgršimi psovkami in takó s silo odrivajo na stran? Povejte nam jasno, kakšno omiko hočete narodu dati,« je še enkrat vprašal, »pojasnite nam razloge, da je versko prepričanje nasprotno omiki. Za omiko, ki se ponaša le s predrznostjo, napuhom in obrekovanjem, se mi pač ne moremo ogrevati, ker taka omika le nasprotuje pravi znanosti, pravemu napredku, in ponižuje domovino in narod.« A gorje tistemu, ki si drzne ugovarjati.

Po njem je, kdor brez strahu absolutni gospôdi pové resnico v obraz. Tega najprej slečejo v 'Slov. Naroda' prvem nadstropju, potem ga privežejo na 'Brus' in hité vrtet svoj kolovrat, da jim pot zaliva same satanske radosti žareči obraz; in če še to ne pomaga, obsodijo ga na smrt. Ime njegovo nabijejo na vseh vogalih Slovenije, kjer imajo svoje pomagače, ter kričé: Brezdomovinec je, kamnajte ga, z okovanimi petami sterite [strite – op. J. P.] kosti njegove v prah, da ga veter odnese v tuje kraje, ker ni vreden počitka v zemlji domači.

Pri Slovencu v tem niso videli ljubezni do bratov – tako naprednjaki ne morejo osrečiti slovenskega naroda. »Kdo seje prepir? X.,« Slovenec, 6. 8. 1891, 1. »Kdo seje prepir? XI.,« Slovenec, 7. 8. 1891, 1.

Med svojimi zadnjimi poudarki se je Slovenec še enkrat ozrl na državnozborske volitve marca 1891. Spomnil je, da je konservativni kandidat Globočnik tudi brez nemških glasov dobil veliko večino v gorenjskih in notranjskih mestih in dodal, da je sprava z mirnimi in nepristranskimi Nemci v Avstriji in tudi na Kranjskem mogoča. »Kdo seje prepir? XIII.,« Slovenec, 25. 8. 1891, 1. – O rezultatu državnozborskih volitev v mestni kuriji v postojnskem volilnem okraju leta 1891 gl. Melik, Volitve na Slovenskem, 350. Odgovoril je tudi na očitke o nepodpori Sokolu, Glasbeni matici, Dramatičnemu društvu, Slovenskemu pevskemu društvu, društvu Pravnik, društvu slovenskih biciklistov in čitalnicam. Glede Sokola je izjavil, da je še danes med njegovimi člani lepo število »klerikalcev«, mnogi dogodki pa pričajo, zakaj je nekaterim med njimi morda »nepriljubljen«. Neki gospôdi je tudi očitno ljubše, če »klerikalci« ne hodijo v njihovo sredo. Avtor Slovenčevih razmišljanj je zapisal, da je bil več let član Sokola, a prejšnje leto ni dobil niti enega vabila k društveni dejavnosti. Ob novem letu pa poziv, naj plača letno članarino. Društvu se je za tako čast zahvalil. Da bi lahko umanjkanje podpore drugim navedenim društvom prizadelo napredno stran, pa ne pride v poštev. Narod je očitno tako naiven, da »živi v domišljiji, kakor bi bila že vsa Slovenija pod njegovim klobukom«. Za Glasbeno matico in društvo Pravnik je Slovenec posebej opomnil, da ju ne vodita predstavnika napredne strani. In še: »Tega pa vendar ne more nihče zahtevati, da bi se n. pr. duhovniki vozili na biciklih! Ne bodite vendar tako otročje smešni!« »Kdo seje prepir? XIII.,« 1.

Slovenec se je dotaknil tudi čitalnic. Duhovniki so zaradi neprestanih napadov in sramotenj iz nekaterih izstopili, saj v družbo, ki se iz njih norčuje, ne morejo zahajati. »Da pa bi plačevali zaušnice, tega tudi krščanska ljubezen ne zahteva.« Pri družbi sv. Cirila in Metoda je vprašljivo zavzemanje nekaterih posameznikov, ki ju hočejo proslavljati le kot slovanska prvoborca in ju nekako postavljajo v nasprotje z Rimskokatoliško cerkvijo. Ibid., 1–2.

Slovenec je svoje razmišljanje končal z obtožbo Slovenskega naroda, da je njegova pisava v preteklih letih privedla do ustanovitve glasila katoliške strani. Slovenec je potreben in ostane, dokler bo Narod, ki so mu koristi neke oligarhije edino merilo v domačih in avstrijskih političnih vprašanjih, brezobzirno spodkopaval ugled in veljavo višjih cerkvenih dostojanstvenikov ter širil židovsko-liberalna načela po slovenski domovini. »'Narod' je v širokih brazdah sejal seme žalostnega prepira in verskega indiferentizma na zemlji slovenski, in domoljubna dolžnost naša je, da s pomočjo svojih svetnih in duhovskih somišljenikov polagoma izrujemo to ljuliko, ki skuša zadušiti jekleno zrno poštenega našega ljudstva.« »Kdo seje prepir? XIV.,« Slovenec, 28. 8, 1891, 1.