Nasilje nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih je v zadnjih letih postalo izjemno pereč problem vseh tehnološko visoko razvitih družb. Informacijsko-komunikacijska tehnologija je namreč postala vseprisotna, s tem pa je ustvarila širok prostor, kjer so se začele pojavljati nove, prej nepoznane oblike nasilja, mizoginije in agresije. Družbena omrežja Tukaj mislim predvsem na tista družbena omrežja, ki imajo razmeroma visok delež dnevno aktivnih uporabnic in uporabnikov, ter omrežja, ki so izrazito razširjena v tehnološko razvitih delih sveta. Takšna omrežja so na primer Facebook, Instagram, X, YouTube in LinkedIn. Pri tem opozarjam, da se v pričujočem prispevku osredinjam predvsem na družbeno omrežje X, ki ga tako širša javnost kot tudi političarke in politiki najpogosteje uporabljajo za diskusijo o politično relevantnih temah. so postala t. i. »vroče točke« (angl. hotspots), Priya Kumar, Anatoliy Gruzd in Philip Mai, »Mapping out violence against women of influence on Twitter using the cyber–lifestyle routine activity theory,« American behavioral scientist 65, št. 5 (2021): 689–711. kjer so se začele pojavljati nove oblike (izražanja) nasilja, pogosto usmerjene proti ženskam, ki zasedajo javno izpostavljene (politične) položaje. Pri nasilju nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih gre torej za specifično obliko izražanja nasilja, ki je v družbi še vedno (pre)pogosto spregledana in izrazito podraziskana. Eden glavnih paradoksov tovrstnega nasilja je predvsem v tem, da se družba po eni strani zaveda njegovega obstoja in resnih posledic, ki jih prinaša za tarče nasilja, po drugi strani pa se o njem v javnosti le redko pogovarjamo in nanj pogosto ne opozarjamo. Kot ugotavljam v nadaljevanju, se sicer vse več tujih raziskav ukvarja s problematiko te vrste nasilja, vendar pa gre še vedno za izrazito slabo raziskan fenomen, zaradi česar si nasilje nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih zasluži posebno pozornost in celovit znanstveni pristop.

Glavni namen pričujočega prispevka je ugotoviti, kako različne raziskave naslavljajo problematiko nasilja nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih, kakšne metodološke pristope in tehnike zbiranja podatkov uporabljajo in kako nasilje nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih sploh opredelijo. Nasilje nad ženskami v politiki je namreč specifičen koncept, ki se je v znanstveni literaturi pojavil šele v zadnjih nekaj letih Mona Lena Krook, »Violence against women in politics,« Journal of Democracy 28, št. 1 (2017): 74–88. Mona Lena Krook in Juliana Restrepo Sanín, »Gender and political violence in Latin America. Concepts, debates and solutions,« Política y gobierno 23, št. 1 (2016): 127–62. Rebecca Kuperberg, »Intersectional violence against women in politics,« Politics & Gender 14, št. 4 (2018): 685–90. in kot tak v družbi (ter pogosto tudi v akademski sferi) še ni splošno uveljavljen. Poleg tega se pojavlja na družbenih omrežjih, kjer je pod pretvezo svobode govora in v zavetju anonimnosti prisoten in sprejemljiv pogosto nasilen in mizogin diskurz, usmerjen proti ženskam, ki se odločijo za aktivno politično delovanje. Prispevek je tako nastal kot odgovor na vse večjo potrebo po pregledu referenčne literature, v kateri se raziskovalke in raziskovalci ukvarjajo z nasiljem nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih. Tudi v Sloveniji smo namreč s preliminarnimi raziskavami in nastajanjem prve doktorske disertacije Doktorska disertacija z naslovom Nasilje nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih je bila v času pisanja prispevka še v izdelavi. na tem področju šele stopili na pot raziskovanja te oblike nasilja.

Prispevek je sestavljen iz dveh delov in zaključka z diskusijo. V prvem, teoretskem delu na kratko predstavim koncept nasilja nad ženskami v politiki, problematiko družboslovnega raziskovanja družbenih omrežij in metodološko zasnovo raziskave ter prikažem, na kakšen način sem zbiral referenčno literaturo, na kateri je osnovan prispevek. V drugem delu natančneje predstavim tiste družboslovne raziskave, ki se ukvarjajo z nasiljem nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih in uporabljajo mešane metode dela, v katerih združijo klasične sociološke tehnike (npr. /kritično/ analizo diskurza, analizo vsebine, tematsko analizo, analizo sentimenta) z novodobnimi digitalnimi metodami in tehnikami, ki jih vpeljujejo podatkovne znanosti (npr. analizo družbenih omrežij, rudarjenje besedil, korpusno raziskovanje). V tem delu ponudim sistematičen pregled metodoloških pristopov in tehnik zbiranja podatkov ter najpomembnejših ugotovitev zbranih raziskav. Prispevek zaokrožim s kratko diskusijo in zaključkom, kjer predstavim ključne ugotovitve raziskave.

Preden opredelim ključne probleme družboslovnega raziskovanja družbenih omrežij, je ključno uvesti koncept nasilja nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih. Nasilje nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih je zaradi natančnega in celostnega razumevanja treba opredeliti kot hibridni koncept, ki je sestavljen iz štirih različnih posamičnih konceptov: 1) nasilja (torej tistih namernih dejanj in vedenj, katerih namen je povzročanje škode, diskreditacije, objektifikacije in eksploatacije drugega, oziroma tistih dejanj, ki so motivirana s sovražnostjo in namenom povzročanja škode ter so zakonsko, družbeno in etično deviantna); Jeff R. Hearn, The violences of men: How men talk about and how agencies respond to men's violence to women (SAGE Publications Ltd., 1998). Janet Carter Anand, Bagga Bjerge in Ulrika Järkestig-Berggren, »Perspectives on violence,« Nordic Social Work Research 10, št. 2 (2020): 95–99. Todd Herrenkohl, Eugene Aisenberg, James Herbert Williams in Jeffrej M. Jenson, ur., Violence in context: Current evidence on risk, protection, and prevention (Oxford Academic, 2011). 2) nasilja nad ženskami (spolno zaznamovanega nasilja, kjer moški kot povzročitelji uporabljajo nasilje nad ženskami kot tarčami za utrjevanje lastne dominantne pozicije v danih odnosih); Jasna Podreka, »Odsotnost spolno zaznamovane perspektive v sodobnih razpravah o nasilju nad ženskami,« Ars & Humanitas 12, št. 1 (2018): 26. Martin D. Schwartz, »The past and the future of violence against women,« Journal of Interpersonal Violence 20, št. 1 (2005): 7–11. Elizabeth L. Kander Englander, Understanding violence (Routledge, 2017). 3) nasilja nad ženskami v politiki (nasilja, ki je usmerjeno proti politično aktivnim in izpostavljenim ženskam na podlagi njihovega spola, katerega glavni namen je oviranje in preprečevanje javnega političnega izražanja žensk, njihove aktivne javne in politične udeležbe ter izključevanje žensk iz političnega delovanja oziroma preprečevanje zasedanja pomembnih političnih položajev) Mona Lena Krook, »Violence against women in politics,« Journal of Democracy 28, št. 1 (2017): 74–88. Mona Lena Krook in Juliana Restrepo Sanín, »Gender and political violence in Latin America. Concepts, debates and solutions,« Política y gobierno 23, št. 1 (2016): 127–62. Rebecca Kuperberg, »Intersectional violence against women in politics,« Politics & Gender 14, št. 4 (2018): 685–90. Malin Holm, »Violence against women in politics: Emerging perspectives, new challenges,« European journal of politics and gender 3, št. 2 (2020): 295–97. in 4) nasilja na družbenih omrežjih (nasilja, ki ga (re)producirajo novodobne tehnologije in do katerega prihaja na različnih komunikacijskih kanalih in družbenih omrežjih, kot so X, Facebook, Instagram itd.). Nicola Henry in Anastasia Powell, »Technology-facilitated sexual violence: A literature review of empirical research,« Trauma, violence, & abuse 19, št. 2 (2018): 195–208. Kim Barker in Olga Jurasz, »Online violence against women as an obstacle to gender equality: A critical view from Europe,« European Equality Law Review, št. 1 (2020): 47–60. Jessica West, »Cyber-Violence Against Women. Battered Women's Support Services,« World Health Organization (2002). World report on violence and health: Summary. World Health Organization (2014). Gre torej za nasilje, ki je predvsem v zadnjih nekaj letih zaradi hitrega tehnološkega napredka postalo izjemno pereč problem vseh tehnološko visoko razvitih družb. Takšno nasilje razumem kot novodobno in posebej nevarno manifestacijo nasilja nad ženskami v politiki, ki (lahko) ima hude posledice neposredno za tarče in posredno za vse ženske, predvsem tiste, ki se za aktivni vstop v politiko ali na druge javno izpostavljene položaje šele odločajo.

Čeprav je raziskav, ki se ukvarjajo z nasiljem nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih, vedno več, pa gre še vedno za izrazito ne dovolj raziskano tematiko, kar še posebej velja za Slovenijo. O tem priča že podatek, da pri nas, poleg dveh preliminarnih raziskav, Jure Skubic in Milica Antić Gaber, »Nasilje nad ženskami v politiki na družbenem omrežju X: nov način izražanja starih oblik nasilja?,« Prispevki za novejšo zgodovino 64, št. 3 (2024): 266–301. ni nobene druge raziskave, ki bi se ukvarjala z nasiljem nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih. Tuje raziskave te tematike so se bolj množično začele pojavljati šele po letu 2017 (čeprav se je razcvet družbenih omrežij začel že med letoma 2004 in 2007), ko je koncept nasilja nad ženskami v politiki z opredelitvijo Mone Lene Krook in Juliane Restrepo Sanin (2016a) Krook in Restrepo Sanín, »Gender and political violence in Latin America.« tudi konkretneje vstopil v znanstveno polje. Raziskave, ki se ukvarjajo z nasiljem nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih, se osredinjajo predvsem na njegovo ospoljeno naravo in na različne oblike izvajanja nasilja, ki jih povzročitelji uporabljajo na družbenih omrežjih in spletnih platformah. Zaradi njihove maloštevilnosti, različnih metodoloških pristopov in tehnik zbiranja podatkov ter dejstva, da je raziskovanje nasilja nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih še vedno razvijajoče se raziskovalno polje, se zdi nujno, da v akademsko polje vpeljemo pregled referenčne literature in že opravljenih raziskav ter s tem ponudimo vpogled v raziskovalne metode in tehnike, ki jih uporabljajo tuje raziskave, ter spodbudimo raziskovanje nasilja nad ženskami v politiki tudi v Sloveniji.

Najprej pa je treba razjasniti ozadje družboslovnega (in predvsem sociološkega) raziskovanja družbenih omrežij, saj gre za kritično raziskovalno polje, kjer je za poglobljeno in celostno raziskovanje nujna vpeljava posebnih metod dela. Čeprav se v sociološkem raziskovanju uporabljajo tako kvalitativne kot kvantitativne raziskovalne metode (oziroma njihova kombinacija), so predvsem kvalitativne metode (npr. /kritična/ analiza diskurza, tematska analiza, vsebinska analiza, analiza intervjujev itd.) med drugim posebej priljubljene za preučevanje političnega diskurza, govorov in parlamentarnih debat, kjer pomembno vlogo igrajo kulturni, družbeni in politični dejavniki. Pri takšnem raziskovanju gre namreč za analizo ne-numeričnih, vsebinskih podatkov in interpretacijo pomenov podatkov, ki pomagajo razumeti družbeno življenje z raziskovanjem tarčnih populacij oziroma družb. Jure Skubic in Darja Fišer, »Parliamentary discourse research in sociology: Literature review,« v: Proceedings of the workshop ParlaCLARIN III within the 13th language resources and evaluation conference (2022), 81–91. Kvalitativne metode so tako koristne za preučevanje in analizo političnega diskurza in diskurza na družbenih omrežjih, vendar pa ne ponudijo učinkovite možnosti zbiranja podatkov s teh omrežij. Pogosto se kot najučinkovitejša možnost izkaže ročno zbiranje podatkov, tj. redno pregledovanje družbenih omrežij in manualno shranjevanje objav in komentarjev, ki jih želimo analizirati. Gre za razmeroma nenatančen postopek, saj lahko tako izgubimo veliko količino potencialno uporabnih podatkov. Poleg tega je proces časovno zamuden, saj je treba podatke najprej ročno najti, pri čemer si ne moremo pomagati s potencialnim seznamom ključnih besed, ključnikov, omemb ipd., objave shraniti in nato še analizirati. Tak postopek zbiranja podatkov je zato uporaben le pri manjših raziskavah, Skubic in Antić Gaber, »Nasilje nad ženskami v politiki na družbenem omrežju X: nov način izražanja starih oblik nasilja?.« za obsežnejše pa je treba najti alternativno metodo.

Koristno tehniko zbiranja podatkov ponudi interdisciplinarna naravnanost sociologije in njena neposredna povezanost z drugimi družboslovnimi in humanističnimi znanostmi, vedno pogosteje pa tudi s podatkovnimi znanostmi. Skubic in Fišer, »Parliamentary discourse research in sociology: Literature review.« Predvsem v zadnjih letih je vznik novih tehnologij omogočil nove in bolj inovativne načine analize družbe in družbenega, še posebej, kadar gre za analizo družbenih omrežij. Predvsem tehnološke inovacije, do katerih je prišlo znotraj digitalnih komunikacijskih platform in so se prikazale predvsem pri prehodu iz informacijskega Spleta 1.0 v interaktivni Splet 2.0, ponujajo sveže možnosti za sociološko raziskovanje. Adam Edwards, William Housley, Matthew Williams, Luke Sloan in Malcolm Williams, »Digital social research, social media and the sociological imagination: Surrogacy, augmentation and re-orientation,« International journal of social research methodology 16, št. 3 (2013): 245–60. S tem družboslovnim znanostim, kjer raziskovalke in raziskovalci pogosto nimajo ustreznega znanja in ne posedujejo (pravih) orodij, tehnik in pristopov za raziskovanje družbenih omrežij, omogočajo, da se lotijo raziskovanja velikih količin (spletnih) podatkov. Družbeno omrežje X, na primer, vsebuje ogromne količine podatkov in metapodatkov, ki pa jih številne znanosti zaradi uporabe tradicionalnih in klasičnih metod in tehnik ter zanašanja nanje še ne morejo in ne znajo izrabljati do popolnosti. Tyler McCormick, Hedwig Lee, Nina Cesare, Ali Shojaie in Emma S. Spiro, »Using Twitter for demographic and social science research: tools for data collection and processing,« Sociological methods & research 46, št. 3 (2017): 390–421. Podatki z družbenih omrežij so izjemno bogati z vsebino, nudijo možnost ponovne uporabe, ponujajo najrazličnejše metapodatke, ki so izjemno koristni za analizo konteksta, v katerem je prišlo do določene interakcije, predvsem pa so ob uporabi pravih metod relativno lahko dostopni in jih je mogoče uporabiti za kvantitativno in kvalitativno analizo. Brett Keller, Alain Labrique, Kriti M. Jain, Andrew Pekosz in Orin Levine, »Mind the gap: social media engagement by public health researchers,« Journal of medical Internet research 16, št. 1 (2014). Poleg tega je velika prednost raziskovanja družbenih omrežij možnost kombinacije različnih metodoloških pristopov Ibidem. , predvsem kadar združimo pristope podatkovnih znanosti (npr. procesiranje naravnega jezika, tekstovno rudarjenje, strojno učenje itd.) s klasičnimi družboslovnimi tehnikami. Tamara Fuchs in Fabian Schäfer, »Normalizing misogyny: hate speech and verbal abuse of female politicians on Japanese Twitter,« Japan forum 33, št. 4 (2021): 553–79. Vicente Paula Vicente, »Sampling Twitter users for social science research: evidence from a systematic review of the literature,« Quality & Quantity 57, št. 6 (2023): 5449–89. ugotavlja, da predvsem družboslovne znanosti zamujajo z izrabljanjem potenciala, ki ga za raziskovanje ponujajo družbena omrežja, in so preveč usmerjene k uporabi klasičnih in tradicionalnih raziskovalnih metod in tehnik. Ključ do natančnih, jasnih, inovativnih, celostnih in poglobljenih raziskav je torej interdisciplinarno raziskovanje, znotraj katerega podatkovne znanosti ponudijo ne le orodja in metode za pridobivanje, predobdelavo in dostavljanje podatkov v dostopnem formatu, primernem za analizo, pač pa tudi možnost celovite kvantitativne analize, medtem ko družboslovne znanosti celostno in poglobljeno opredelijo raziskovalne cilje in raziskovalna vprašanja, metode in tehnike za kvalitativno analizo zbranih podatkov ter vzpostavijo možnosti za kompleksno interdisciplinarno analizo in diskusijo. McCormick et al., »Using Twitter for demographic and social science research: tools for data collection and processing.« Novodobna tehnologija in napredek v analizi podatkov sta tako raziskovalke in raziskovalce različnih disciplin opremila z novimi pristopi in metodami za raziskovanje velikih količin podatkov (angl. Big data) in jim s tem omogočila, da so vsakdanje prakse, delovanje in interakcije posameznikov in posameznic lahko podvrženi znanstveni analizi in raziskovanju.

Glavni namen pričujočega prispevka je opraviti natančen pregled relevantne literature in raziskav, ki se ukvarjajo z vprašanjem nasilja nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih. Poudariti velja, da namen članka ni v zajemu čim večjega števila raziskav, ki se ukvarjajo s to temo, pač pa predstaviti predvsem tiste, ki so v osnovi družboslovne (predvsem sociološke in politološke), vendar ne uporabljajo le klasičnih družboslovnih tehnik in metod, pač pa tudi inovativne novodobne metode podatkovnih znanosti. Želim namreč pokazati, da je pri družboslovnem raziskovanju družbenih omrežij ključna predvsem interdisciplinarna naravnanost raziskav in implementacija različnih tehnik in metod, s katerimi lahko zberemo najrelevantnejše podatke in opravimo karseda natančno in poglobljeno analizo. Kot sem že zapisal, je zaradi izrazite podraziskanosti prispevek ključnega pomena za raziskovanje nasilja nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih v slovenskem družbenopolitičnem kontekstu.

V nadaljevanju predstavljene raziskave so bile skrbno izbrane med številnimi potencialno zanimivimi raziskavami, na katere sem naletel v procesu zbiranja podatkov. Raziskave sem večinoma iskal s pomočjo spletnih strani za objavo znanstvenih in akademskih del, kot so Google Scholar, Taylor and Francis Online, SAGE Journals, Semantic Scholar in Elsevier. V procesu iskanja sem uporabil preprost filtrirni postopek, v katerem sem določil sledeče parametre:

V postopku zbiranja relevantnih raziskav sem na omenjenih akademskih spletnih straneh z uporabo različnih kombinacij ključnih besed, ki so se nanašale na nasilje nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih, opravil preliminarni pregled raziskav in glede na naslov in prebrani povzetek raziskave določil, ali je ta zanimiva za nadaljnjo obravnavo ali ne. V kolikor se je raziskava nanašala na želeno tematiko, je bila objavljena v vnaprej določenem časovnem obdobju in jeziku ter je pripadala vnaprej določeni disciplini, sem jo shranil in uvrstil v nadaljnji izbirni postopek.

V drugem koraku sem v raziskavah, ki sem jih v prvem koraku določil kot relevantne, ponovno prebral povzetek in se poglobljeno posvetil metodološkemu delu, opisanim tehnikam zbiranja podatkov in glavnim ugotovitvam raziskave. Če raziskava ni uporabljala mešanih metod dela in ni bila interdisciplinarno naravnana, sem jo zavrgel. Zanimale so me namreč predvsem tiste raziskave, ki so kombinirale kvalitativne in kvantitativne metode analize in kjer so podatkovne znanosti ponudile inovativna orodja za zbiranje podatkov na družbenem omrežju X. Prav tako sem zavrgel vse tiste raziskave, ki so podatke pridobivale z drugih družbenih omrežij in ne z družbenega omrežja X, in tiste raziskave, ki so se osredinjale na lokalno in (trans)nacionalno politično raven.

Po končanem izbirnem postopku sem izbral 15 raziskav, ki so se mi zdele relevantne za vključitev v pričujoči pregled literature. Vse sem podrobno prebral in jih zaradi tematske sorodnosti klasificiral v dve poglavji: tiste, ki so bile opravljene v različnih delih sveta, s čimer sem se izognil le analizi raziskav, opravljenih v zahodnem delu sveta, in tiste, ki so v svojo analizo vpeljale koncept intersekcionalnosti. Kimberlee Crenshaw, »Mapping the Margins: Intersectionality, Identity Politics, and Violence against Women of Color,« Stanford Law Review 43, št. 6 (1991): 1241–99. Gre namreč za izjemno pomemben koncept, znotraj katerega raziskovalke in raziskovalci ne namenjajo pozornosti le perspektivi spola kot indikativni za to, da je nekdo tarča nasilja, pač pa tudi drugim perspektivam, okoliščinam in kontekstom (npr. starosti, veroizpovedi, religiji, strankarski pripadnosti itd.). Ker je bila večina raziskav, ki so bile sprva vključene v prvo poglavje, opravljena v Veliki Britaniji in ker so si bile metodološke zelo podobne, sem v prispevek vključil le najrelevantnejšo in najnatančnejšo raziskavo. Tako sem v prvo poglavje vključil pet od osmih relevantnih raziskav, v drugo pa tri. Skupno v prispevku tako predstavim osem relevantnih raziskav.

V tem poglavju predstavljam tiste relevantne znanstvene članke in raziskave, ki se ukvarjajo s tematiko nasilja nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih in pri tem uporabljajo raziskovalne metode in tehnike zbiranja podatkov, ki sem jih že opisal. Vsaki od predstavljenih raziskav dodelim tematski naslov, temu pa sledi njen poglobljeni opis v treh delih: 1) zasnova in namen raziskave, 2) zbiranje podatkov in uporabljene metode ter 3) glavne ugotovitve raziskave. Razlog za tako strukturiranost je predvsem v zagotovitvi čim preglednejše in čim bolj sistematične predstavitve glavnih in najpomembnejših sestavnih delov posamezne raziskave.

V pričujočem prispevku obravnavam relevantno referenčno literaturo, ki se ukvarja z analizo in raziskovanjem nasilja nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih. Že v prvem delu prispevka jasno poudarim manko raziskav na tem področju, še posebej v slovenskem družbenopolitičnem kontekstu. Ravno pomanjkanje tovrstnih raziskav razumem kot enega pomembnejših dejavnikov, zaradi katerega je potreba po pregledu maloštevilnih (tujih) raziskav nasilja nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih nujna. Le z natančnim poznavanjem dela tujih raziskovalk in raziskovalcev lahko namreč tlakujemo pot raziskovanja tega fenomena tudi v Sloveniji.

V prispevku predstavim osem pomembnejših raziskav, ki so nastale v zadnjih desetih letih in so si med seboj podobne ne le v raziskovalnem interesu, pač pa tudi v uporabljeni metodologiji in tehnikah zbiranja podatkov. Osredinim se namreč le na pregled tistih družboslovnih raziskav, ki so uporabile pristop mešanih metod dela, v katerem so združile klasične družboslovne tehnike na eni in novodobne tehnike podatkovnih znanosti na drugi strani. Glavni argument za takšno osredotočenost je namreč s številnimi raziskavami Almila Akdag Salah, Lev Manovich, Albert Ali Salah in Jay Chow, »Combining cultural analytics and networks analysis: Studying a social network site with user-generated content,« Journal of Broadcasting & Electronic Media 57, št. 3 (2013): 409–26. Mylynn Felt, »Social media and the social sciences: How researchers employ Big Data analytics,« Big data & society 3, št. 1 (2016). McCormick et al., »Using Twitter for demographic and social science research: tools for data collection and processing.« Skubic in Fišer, »Parliamentary discourse research in sociology: Literature review.« Skubic in Antić Gaber, »Nasilje nad ženskami v politiki na družbenem omrežju X: nov način izražanja starih oblik nasilja?.« podprta ugotovitev, da lahko v družboslovju in humanistiki s pomočjo metod in tehnik podatkovnih znanosti z družbenih omrežij učinkoviteje, hitreje in natančneje zberemo veliko število podatkov, ki poleg lastne vsebine vsebujejo tudi metapodatke in dodatne informacije, na podlagi katerih lahko opravimo celostnejšo in bolj poglobljeno raziskavo. To predvsem velja za družbeno omrežje X, ki lahko z uporabo pravilnih metod zbiranja podatkov služi kot izjemno bogata zbirka nasilnih, mizoginih, sovražnih ter seksističnih objav in komentarjev, usmerjenih proti aktivnim ženskam v (trans)nacionalnih politikah. Predstavljene raziskave jasno pokažejo, da je sodelovanje družboslovja in podatkovnih znanosti ključno pri preučevanju nasilja nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih, saj v takšnem interdisciplinarnem sodelovanju podatkovne znanosti namreč ponudijo ne le orodja in metode za pridobivanje, predobdelavo in dostavljanje podatkov v dostopnem formatu, primernem za analizo, pač pa tudi možnost celovite kvantitativne analize, medtem ko družboslovne znanosti celostno in poglobljeno opredelijo raziskovalne cilje in raziskovalna vprašanja, metode in tehnike za kvalitativno analizo zbranih podatkov ter vzpostavijo možnosti za kompleksno interdisciplinarno analizo in diskusijo. McCormick et al., »Using Twitter for demographic and social science research: tools for data collection and processing.«

Čeprav so predstavljene raziskave razmeroma enotne glede uporabe metodoloških pristopov, pa obstajajo številne družboslovne raziskave, ki za analizo družbenih omrežij ne uporabljajo pristopa mešanih metod dela oziroma tehnik zbiranja podatkov, ki jih poznajo podatkovne znanosti. Namesto tega za zbiranje podatkov in njihovo analizo pogosto uporabijo le klasične družboslovne tehnike in metode, kar pomeni, da so podatki pogosto zbrani ročno (npr. s pregledovanjem družbenih omrežij, anketami, vprašalniki, intervjuji, branjem spletnih objav itd.), analizirani pa pretežno z uporabo kvalitativnih metod (npr. analize diskurza, etnografske analize, tematske analize, analize vsebine ipd.). Kot omenjeno, je takšna oblika raziskovanja kljub velikemu pomenu kvalitativnih metod v družboslovnem raziskovanju manj primerna za raziskovanje diskurza na družbenih omrežjih. Z ročnim zbiranjem podatkov (denimo z rednim pregledovanjem omrežja X in shranjevanjem relevantnih objav) namreč lahko zberemo le majhen vzorec objav, poleg tega pa velik delež objav in komentarjev izgubimo oziroma zgrešimo. Poleg tega lahko za iskanje relevantnih podatkov le v omejenem obsegu uporabimo ključne besede, ključnike in/ali omembe, kar dodatno prispeva k majhnosti vzorca. Prav tako z ročnim zbiranjem podatkov ne pridobimo relevantnih metapodatkov, na podlagi katerih bi lahko sklepali o kontekstu, v katerem je bila določena objava objavljena. Ugotavljam tudi, da izključno kvalitativna analiza ne zadošča za celostno in poglobljeno razumevanje zbranih podatkov, saj v analizi družbenih omrežij upravljamo tudi s podatki, ki so koristni predvsem za kvantitativno in statistično analizo. Zato zagovarjam argument, da je pristop mešanih metod dela eden najučinkovitejših pristopov, ki jih lahko uporabimo pri raziskovanju družbenih omrežij. Z uporabo tehnik podatkovnih znanosti namreč lahko zberemo veliko večjo količino objav, poobjav in komentarjev v določenem jeziku in določenem časovnem obdobju, s tem pa v bistveno krajšem času pridobimo večji in bolj reprezentativen vzorec za analizo. Uporaba tehnik podatkovne znanosti omogoča tudi zbiranje podatkov z družbenih omrežij v realnem času, kar je za družboslovno in predvsem sociološko raziskovanje ključno. Poleg tega kombinacija kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod omogoča obsežnejšo in natančnejšo analizo več dejavnikov, ki vplivajo na pojavnost in posledice nasilja nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih. Tako pridobljeni podatki služijo kot osnova za kvantitativno in kvalitativno analizo, s čimer pridobimo širši vpogled v fenomen nasilja na družbenih omrežjih.

Analiza predstavljenih raziskav je torej ključna z več vidikov. Prvi, že omenjen, je vidik metodološke enotnosti raziskav, ki se ukvarjajo z vprašanjem nasilja nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih, in njihova interdisciplinarna naravnanost. Drugi, enako pomemben vidik vidim v dejstvu, da raziskave niso osredinjene le na analizo družbenih omrežij v zahodnem svetu, pač pa prečijo nacionalne in kontinentalne meje in se usmerjajo na oblike takšnega nasilja, do katerih prihaja v različnih delih sveta. Čeprav lahko ugotovimo, da večina raziskav prihaja iz angleško govorečega okolja (predvsem iz Velike Britanije, ZDA, Kanade itd.), pa zasledimo tudi raziskave družbenih omrežij na Japonskem, v Indoneziji, Keniji, Kolumbiji in evropskih državah. Osredinjenost raziskav pretežno na angleško govoreče okolje je razumljivo, saj je visok delež objav na omrežju X napisan v angleščini oziroma katerem od drugih velikih jezikov. Frank Jacobs, »Vive le tweet! A Map of Twitter's Languages. Strange Maps,« (2011) https://bigthink.com/strange-maps/539-vive-le-tweet-a-map-of-twitters-languages/. Izvajanje takšnih raziskav je zato veliko lažje kot izvajanje raziskav z objavami v jezikih z manj govorkami in govorci, saj slednje zahtevajo več programerskega in računalniškega dela ter uporabo alternativnih metod zbiranja podatkov. Ravno zato je prisotnost raziskav iz delov sveta, kjer imajo jeziki manj govork in govorcev oziroma za katere pogosto velja stereotipno prepričanje, da so tehnološko manj razvite kot države zahodnega sveta, še toliko pomembnejša. Nakazujejo namreč na dejstvo, da je nasilje nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih razumljeno kot globalen fenomen, Cheryl N. Collier in Tracey Raney, »Canada's member-to-member code of conduct on sexual harassment in the House of Commons: Progress or regress?,« Canadian Journal of Political Science/Revue canadienne de science politique 51, št. 4 (2018): 795–815. Mona Lena Krook, »Violence against women in politics: A rising global trend,« Politics & Gender 14, št. 4 (2018): 673–75. ki je prisoten praktično povsod, kjer se družbena omrežja uporabljajo za politično komunikacijo, in ki je vedno pogosteje prepoznan kot ena najpomembnejših ovir za politično prisotnost žensk.

Poleg tega obravnavane raziskave jasno pokažejo, da nasilje nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih nikakor ni omejeno le na nekatere položaje v politiki, pač pa so tarče tovrstnega nasilja tako ženske na visokih in bolj izpostavljenih političnih položajih (npr. ministrice, predsednice vlad, držav itd.) kot tudi ženske na nižjih oziroma manj izpostavljenih političnih položajih (npr. poslanke, parlamentarne sodelavke itd.). Pomembno je izpostaviti tudi, da je takšna oblika nasilja tesno povezana s politično aktivnostjo žensk – kot namreč ugotavljajo raziskave, večja politična aktivnost žensk prinaša večjo verjetnost za izpostavljenost nasilju, hkrati pa manjša politična aktivnost oziroma izpostavljenost ne pomeni nujno, da ženske ne bodo tarče nasilja oziroma bo do njega prihajalo manj pogosto. Ženske so namreč na vseh položajih v politiki neredko še vedno razumljene kot »grožnja« moškodominantni strukturiranosti političnega polja, v katerem pogosto velja prepričanje, da ženske tja ne sodijo in da je politika sfera, v kateri lahko delujejo le moški. Nasilje se tako uporablja za spodkopavanje politične kredibilnosti in položaja žensk oziroma za izrinjanje žensk iz polja politike nazaj v polje zasebnosti, skrbstvenega, materinskega in gospodinjskega dela (glej npr. Skubic in Antić Gaber 2024). Skubic in Antić Gaber, »Nasilje nad ženskami v politiki na družbenem omrežju X: nov način izražanja starih oblik nasilja?«

Pomemben vidik je tudi vidik intersekcionalnosti. Kar tri od osmih predstavljenih raziskav namreč jasno izpostavijo pomen vpeljave intersekcijske perspektive v raziskovanje nasilja nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih. Poleg omenjenih se namreč tudi številne druge raziskave nasilja nad ženskami v politiki Kuperberg, »Intersectional violence against women in politics.« v svojih analizah oprejo na intersekcijsko perspektivo, da bi presegle enodimenzionalno pojmovanje diskriminacije in nasilja nad ženskami v politiki oziroma da bi natančneje ugotovile, kako je segmentirana populacija žensk, proti katerim je tovrstno nasilje usmerjeno. Pri raziskovanju jih tako poleg spola zanimajo tudi druge osebne okoliščine in lastnosti tarč nasilja, ki poleg spola pomembno vplivajo na pogostost doživljanja nasilja. Takšne lastnosti so na primer starost, ideološka in/ali politična pozicija, strankarska pripadnost, religija, etnična in nacionalna pripadnost, rasa, barva polti itd. Intersekcijska perspektiva torej znotraj raziskovanja zasleduje presečišča osebnih okoliščin in statusov v različnih družbenih kontekstih in je zato ključna za preučevanje nasilja nad ženskami v politiki. To se namreč manifestira v različnih družbenih, političnih in kulturnih okoliščinah in kontekstih in je pogojeno z različnimi družbenimi in političnimi položaji žensk. Eden glavnih paradoksov nasilja nad ženskami v politiki (na družbenih omrežjih) pa je ravno v tem, da zaradi pomena, ki ga pripisujemo perspektivi spola, pogosto pozabimo na druge kategorije, ki opredeljujejo človeške identitete, in zapademo v enodimenzionalno razumevanje spola kot edine in najpomembnejše kategorije, zaradi katere so ženske tarče nasilja. V pričujočem članku želim takšno razumevanje preseči in pokazati, da obstajajo številni drugi opredeljujoči dejavniki, ki pomembno vplivajo na pojavnost nasilja nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih.

Pomen pričujočega preglednega članka bi lahko torej strnili v nekaj kratkih, a povednih točk. Prvič, obravnavane raziskave jasno pokažejo, da lahko z uporabo mešanih metod dela uspešno združimo metode in tehnike družboslovnih in podatkovnih znanosti, s čimer lahko opravimo natančne, poglobljene in celostne analize z zanimivimi rezultati. Drugič, ugotovimo lahko, da je preučevanje družbenih omrežij ključno za družboslovne znanosti, preučevanje nasilja nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih pa še posebej pomembno za sociologijo in sociološko razumevanje novih oblik in fenomenov nasilja. Z vpeljavo metod podatkovnih znanosti pa družboslovno preučevanje družbenih omrežij ni več omejeno le na zamudno in razmeroma nenatančno ročno zbiranje podatkov, pač pa se odpirajo nove, inovativne možnosti za zbiranje in analizo podatkov. Tretjič, pričujoči članek ponudi razmeroma natančen vpogled v referenčne (tuje) raziskave nasilja nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih, njihove tehnike zbiranja podatkov, metode dela in ključne raziskovalne ugotovitve. S tem menim, da je začrtana pot za nadaljnje delo in raziskovanje nasilja nad ženskami v politiki na družbenih omrežjih tudi v kontekstu slovenskega političnega polja. Dejstvo je namreč, da tudi v slovenskem družbenopolitičnem kontekstu vse pogosteje prihaja do pojavljanja takšnega nasilja, ki kot novodobna oblika nasilja ogroža ne le žensko politično prisotnost in predstavništvo, pač pa predstavlja pomembno oviro za demokratične vrednote in enakost spolov ne le v politiki, pač pa v vseh sferah družbe.