Slovenci v Bosni in Hercegovini, bosansko-hercegovski etnosi v Sloveniji in razkroj SFRJ
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.65.1.13Ključne besede:
Jugoslavija, Razkroj, Slovenci, Bosna in Hercegovina, nacionalizemPovzetek
Prispevek podaja pregled vzajemnih migracij Slovencev v BiH in bosansko-hercegovskih etnosov v Slovenijo, s poudarkom na okvirni zadevni zgodovini v 20. stoletju, ko je šlo najprej še za skupni habsburški državni okvir, potem za čas Kraljevine Jugoslavije in nazadnje za najdaljše obdobje socialistične jugoslovanske države. Posebna pozornost je namenjena zgodovinskemu prelomu z razpadom SFRJ, ki se je začel s političnim odhodom iz zvezne države in osamosvojitvijo Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Po uspešni vojaški obrambi samostojne slovenske države pred JLA v kratkotrajni vojni v Sloveniji leta 1991 je sledilo zelo hitro mednarodno priznanje obeh republik kot novih samostojnih evropskih držav. Razmeroma pričakovano se je zatem leta 1992 začel več let trajajoči medetnični krvavi razkroj na preostalem območju Jugoslavije. Kot večetnična državna skupnost je Jugoslavija nastala mirno, a je iz etničnih razlogov razpadla nasilno. V zadnjem delu prispevka so obravnavane družbene okoliščine zloma skupne države in neposredne posledice tega zloma za njene narode v Sloveniji in Bosni in Hercegovini. Poudarjena so etična vprašanja razpada jugoslovanske države.
Literatura
Adamič Papež, Vera. Od prednikov do potomcev: Slovenci v Slatini in Banjaluki. Banjaluka: Društvo Triglav, 2009.
Andrejka, Jernej. Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1904.
Babič, Branko. Ljudje in boji na Kozari. Trst: Založništvo tržaškega tiska; Ljubljana: Partizanska knjiga, 1979.
Čepič, Zdenko. »Misli in dejstva: izhodišča.« V: Zdenko Čepič (ur.). Slovenija v Jugoslaviji, 5-19. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2015.
Dolenc, Danilo. »Priseljevanje v Slovenijo z območja nekdanje Jugoslavije po drugi svetovni vojni«. V: Miran Komac in Mojca Medvešek (ur.). Percepcije slovenske integracijske politike: zaključno poročilo, 37-87. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2005.
Đilas, Milovan. Raspad i rat, Dnevnik 1989-1995. Beograd: Vukotić Media, 2022.
Đilas, Milovan. Vlast i pobuna. Beograd: Književne novine, 1991.
Generalna skupščina OZN je sprejela Resolucijo o mednarodnem dnevu spomina na genocid v Srebrenici | GOV.SI. Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2024-05-23-generalna-skupscina-ozn-je-sprejela-resolucijo-o-mednarodnem-dnevu-spomina-na-genocid-v-srebrenici/.
Gosar, Anton. »Narodnosti Slovenije - spreminjanje etnične podobe v srednji Evropi.« Geographica Slovenica, 24 (1992): 33-50.
Josipovič, Damir. »Psevdoprostovoljne migracije. primer sistema notranjih migracij v nekdanji Jugoslaviji.« Ars et humanitas 7, št. 2 (2013): 71-85. URN:NBN:SI:DOC-XAO73LYX from http://www.dlib.si.
Josipovič, Damir. »Slovensko-madžarska razmejitev: od upravno-cerkvenih meja do državne meje in »izolata kalvinov.« V: Danijel Grafenauer in Katalin Munda Hornek (ur.). Raznolikost v raziskovanju etničnosti. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2016.
Kržišnik-Bukić, Vera (ur.). Kdo so narodne manjšine v Sloveniji: zbornik skupine avtorjev. Ljubljana: Zveza zvez kulturnih društev narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji, 2014.
Kobler, Stanislav (ur.). Četrta stran trikotnika, Znameniti Slovenci in slovenska društva v Bosni in Hercegovini 1878-2000. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
Komac, Miran, Romana Bešter, Felicita Medved, Mojca Medvešek, Janez Pirc, Petra Roter in Natalija Vrečer. Srbi v Beli krajini. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2014.
Komac, Miran (ur.). Priseljenci: Študije o priseljevanju in vključevanju v slovensko družbo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2007.
Priseljenci [Elektronski vir]: študije o priseljevanju in vključevanju v slovensko družbo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2014.
Komac, Miran, Mojca Medvešek in Petra Roter. Pa mi vi povejte, kaj sem!!!?: študija o etnični raznolikosti v Mestni občini Ljubljana. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007.
Komelj, Miklavž. »Beseda pa ima nepojmljivo silo. Šestega junija je bil na ljubljanskih Žalah pogreb Milke Petrovec. V tišini, brez ene same besede.« Delo, Sobotna priloga, 29. 6. 2024.
Kos, Dušan. Bela krajina v poznem srednjem veku: separat. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1987.
Kržišnik-Bukić, Vera, »O Slovencih na območju Jugoslavije izven Slovenije po popisih prebivalstva 1921–1991.« Razprave in gradivo, št. 26-27 (1992): 172-99.
Kržišnik-Bukić, Vera. Bosanska identiteta med preteklostjo in prihodnostjo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 1996. [bosanski prevod: Josip Osti, Bosanski identitet između prošlosti i budućnosti. Sarajevo: Bosanska knjiga, 1997; Sarajevo: Fakultet političkih nauka. Predgovor Senadin Lavić.]
Kržišnik-Bukić, Vera. »Historijske i historiografske kontroverze i dileme nacionalnog nominiranja u Bosni i Hercegovini.« Prilozi, št. 32 (2003): 297-313.
Kržišnik-Bukić, Vera, Vera Klopčič in Miran Komac (ur.). Položaj in status pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2003.
Kržišnik-Bukić, Vera. »Slovenci v Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori ter Makedoniji med preteklostjo in prihodnostjo.« Traditiones, št. 2 (2003): 117-35.
Kržišnik-Bukič, Vera. »Dve domovini Jakoba Žnidašiča,« Dve domovini, št. 11-12 (2002): 301-13.
Kržišnik-Bukić, Vera. »Migracije iz drugih jugoslovanskih republik v Slovenijo po 2. svetovni vojni.« V: Peter Štih in Bojan Balkovec (ur.). Migracije in slovenski prostor od antike do danes, 502-25. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2010.
Kržišnik-Bukić, Vera. Odzivi drugih manjšinskih skupnosti na ukrepe Ministrstva za kulturo: raziskovalna naloga za Ministrstvo za kulturo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2003.
Kržišnik-Bukić, Vera. O migracijskih družbenih tokovih v bivši jugoslovanski federaciji
kot izzivih slovenskim etničnim in nacionalnim znanostim ob in po osamosvojitvi
Republike Slovenije: zbornik izvlečkov. Ljubljana: ZRC SAZU; Banjaluka: Univerza v Banjaluki, 2023.
Kržišnik-Bukić, Vera. Slovenci v Bosni in Hercegovini skozi pričevanja, spomine in literarne podobe1831-2007. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2007.
Kržišnik-Bukić, Vera. »Ustavnostatusni položaj kot družbeno sistemski ločevalni kriterij v vrednotenju (manjšinskih) narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji.« V: Matija Žgur, Neža Kogovšek Šalamon in Boštjan Koritnik (ur.). Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič, 169-88. Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila, 2017.
Lukšič Hacin, Marina, Mirjam Milharčič Hladnik, Aleksej Kalc in Janja, Žitnik Serafin. Socialna, gospodarska in kulturna zgodovina slovenskega izseljenstva 1870–1945. Ljubljana: Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, ZRC SAZU, 2018.
Mežnarić, Silva. Bosanci, a kuda idu Slovenci nedeljom. Ljubljana: Krt; Beograd: »Filip Višnjić«, 1986.
Perić, Tina. Ćrtice. Novo mesto: Goga, 2024.
Piškurić, Jelka. »Priseljevanje v Slovenijo s področja nekdanjih jugoslovanskih republik v času socializma in njegov odmev v javnost.« Zgodovinski časopis, št. 3-4 (2022): 464–91. Dostopno na: https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/5100152000/51425/zgodovinski_ccasopis_3-4_2022.pdf.
Polak Petrič, Ana in Grega Pajnkihar. »Arbitražna (Badinterjeva) komisija.« V: e-Enciklopedija slovenske osamosvojitve, samostojnosti in državnosti. Nova univerza, 2024 | ISSN 2738-3474.
Poročilo slovensko - italijanske zgodovinsko - kulturne komisije. Koper, 25. julij 2000, 7. Dostopno na:
https://www.gov.si/assets/drzave/italija/Porocilo-SI-ITA-zgodovinsko-kulturne-komisije.pdf.
Repe, Božo. »Osamosvojitev.« 9deseta. Ljubljana: Mladina časopisno podjetje, 2021, 2-39.
Repe, Božo. »Obljube in dejstva o samostojni slovenski državi.« V: Zdenko Čepič (ur). Slovenija v Jugoslaviji, 359-78. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2015.
Rošer, Irena. »Kraj bivanja in socialna struktura Slovencev v Bosni in Hercegovini po podatkih ljudskega štetja iz let 1921 in 1948.« Razprave in gradiva, št. 44 (2004): 203-13.
Srbi u Sloveniji. Sremski Karlovci: Institut srpskog naroda, 1997.
Šumi, Nada. »Milka Petrovec Koprivica.« Delo, Sobotna priloga, 24. 2. 1990, 16.
Šumi, Irena. »'Mislili smo, da je kaj takšnega možno samo na Marsu': Kratka etnografija slovenstva skozi identifikacije evakuirancev Vlade Republike Slovenije in medvojne BiH.« Anthropos, št. 1/3 (2001): 239-62.
Vižintin, Marijanca Ajša. »Prepoznavanje kulturne mešanosti in sestavljene identitete znotraj državnih meja.« Annales 25, št. 1 (2015): 211–22.
Zajc, Marko. »Dobri, pogumni, zli, Podoba žumberških uskokov na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja.« Razprave in gradiva, št. 42 (2003): 222-37.
Zwitter, Fran. Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni. Ljubljana: Znanstveno društvo, 1936.
Zwitter, Fran. Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji. Ljubljana: Slovenska matica, 1962.
Žitnik, Janja. Večkulturna Slovenija: položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru. Ljubljana: ZRC SAZU, 2008.
Izbrisani - Informacije in dokumenti | Pomoč izbrisanim prebivalcem pri urejanju njihovega statusa in osveščanju javnosti o izbrisu in stanju poprave krivic. Dostopno na: https://www.mirovni-institut.si/izbrisani/index.html
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Vera Kržišnik-Bukić
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
