Veliki požar 2022: pogledi in stališča glede pogozdovanja pogorele kraške krajine
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.65.2.11Ključne besede:
kulturna krajina Krasa, zaraščenost, požari, pogozdovanje, kmetijstvo, agrarne skupnosti, vernakularno znanjePovzetek
Članek predstavlja mnenja, poglede in stališča prebivalcev in strokovnih delavcev glede pogozdovanja Krasa po velikem požaru leta 2022, zaradi katerega je pogorel velik del kraške krajine na slovenski in italijanski strani meje. Požar je postal izhodiščna točka raziskave, ki se je odvijala od avgusta do decembra 2023 na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za humanistične študije (UP–FHŠ), v sklopu raziskovalnega programa Življenjski prostori Slovenije: preteklost – sedanjost – prihodnost (ŽIVS). Glavno raziskovalno vprašanje, do katerega se članek opredeljuje, je: Ali je pogozdovanje Krasa po požarih nujno? Odgovor na dilemo je podan na osnovi analize zgodovinske literature in etnografske terenske raziskave, ki upošteva poznavanje, ki ga ima kraško prebivalstvo o podobi in funkcijah kulturne krajine Krasa v preteklosti. Iz raziskave izhaja, da sta opuščanje kmetovanja ter nasploh pomanjkanje skrbi za urejanje in ohranjanje krajine pomemben razlog, da se je požar leta 2022 hitro razširil na obsežen predel Krasa. Kot so sogovorniki večkrat poudarili, je danes kraška krajina pretežno »zapuščena«, »zaraščena« in »zanemarjena«.
Literatura
Literatura
Belingar, Eda in Kranjc, Darja. “Ohranjanje znanj kraške suhozidne gradnje: Primer dobre prakse?” V: Nesnovna dediščina med prakso in registri: 15. Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo, ur. Ana Svetel in Tihana Petrović Leš, 74–84. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2019.
Beltrametti, Giulia. “Andamento carsico: accesso alle risorse ambientali e discontinuità storiche delle istituzioni collettive locali nel Carso sloveno. Prime linee di ricerca.” Archivio Scialoja-Bolla 2024/Ricerche, 111–132. Edizioni Scientifiche Italiane, 2024.
Bogataj, Nevenka. Krhka ravnotežja: podnebne spremembe in odziv nanje v primorskih agrarnih skupnostih. Ljubljana: Andragoški center, 2023.
Bužan Elena, Pallavicini Alberto, Glasnović Peter, Tout Paul in Košir Petra. Biodiverziteta in varstvo kraških ekosistemov. Padova: Padova university press, 2014.
Dolšak Nives in Ostrom, Elinor. The commons in the new millenium. The MIT Press, 2003.
Ivnik, Tina, “Tovarna je vse uničila”: Socialni spomini domačinov in domačink na opuščanje kmetijstva v Beneški Sloveniji,” Glasnik SED 63, št. 1 (2023): 5–19.
Kjuder, Albin. Zgodovinski mozaik Primorske. S posebnim poudarkom gornjega Krasa. Tomaj, 1959.
Kozorog, Edo. “Požari najbolj uničujejo Kras.” V: Krhka ravnotežja: podnebne spremembe in odziv nanje v primorskih agrarnih skupnostih, ur. Nevenka Bogataj, 73. Ljubljana: Andragoški center, 2023.
Kozorog, Edo in Leban, Florjan. “Odtis agrarnih skupnosti v kulturni krajini Primorske.” V: Krhka ravnotežja: podnebne spremembe in odziv nanje v primorskih agrarnih skupnostih, ur.
Nevenka Bogataj, 26–47. Ljubljana: Andragoški center, 2023.
Masiello, Diego. “Kratek prikaz zgodovine kraških gozdov s posebnim poudarkom na občino Trst.” V: Pogozdovanje Krasa, ur. Roberto Barocchi, Ingrid Kalan, Pino Sfregola in Josip Grgič, 43–54. Videm: Avtonomna dežela Furlanija Julijska Krajina, Deželno ravnateljstvo za gozdove in parke, 2001.
Moreno, Diego. Dal documento al terreno. Storia e archeologia dei sistemi agro-silvo-pastorali. Bologna: Il Mulino, 1990.
Panjek, Aleksander. Kulturna krajina in okolje Krasa: o rabi naravnih virov v novem veku. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015.
Panjek, Aleksander, “Statut in privilegiji komuna ali tabora Rihemberk (1556): avtoportret soseske pred izzivi ekonomskih, socialnih in okoljskih sprememb.” Goriški letnik: zbornik Goriškega muzeja, št. 42 (2018): 115–148.
Perko, Franc. Od ogolelega do gozdnatega krasa: pogozdovanje krasa. Ljubljana: Založništvo Jutro, 2016.
Poteete Amy R., Jessen Marco in Ostrom Elinor. Working together: collective action, the commons, and multiple methods in practoce. Woodstock: Princeton University Press, 2010.
Preinfalk, Miha. Iz zgodovine Krasa. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2015.
Remec, Mateja, “Črni bor kot črna kuga.” Prispevki za novejšo zgodovino LXI, št. 2 (2012): 43–65.
Priročnik za kmete. “Suhi kraški travniki in pašniki.” Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2023.
Rodela, Romina. Soupravljanje naravnih virov: vaške skupnosti in sorodne oblike skupne lastnine in skupnega upravljanja. Wageningen: Wageningen University and Research Centre, 2012.
Scott, James C.. Seeing like a state: how certain schemes to improve the human condition have failed. New Haven and London: Yale University Press, 1998.
Weber, Tiberij. Sprememba favne kot posledica zaraščanja Krasa v zadnjih sto letih: diplomsko delo–visokošolski strokovni študij. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, 2013.
Zakon o Gozdovih (ZG), Uradni list RS, št. 30/39 1993.
Zorn Matija, Kumar Peter in Ferk Mateja, “Od gozda do gozda ali kje je goli, kamniti Kras?,” Kronika 63, št. 3 (2015): 561–574.
Internetni viri
Slovenska tiskovna agencija 2023. “Mineva leto dni od požara na Krasu.” Pridobljeno 21. 6. 24, https://www.sta.si/v-srediscu/pozar-kras-obletnica.
Direzione centrale risorse agroalimentari, forestali e ittiche 2021-2022. Servizio forestale e Corpo forestale. “Incendi boschivi in Friuli Venezia Giulia, Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia.” Pridobljeno 21. 5. 24, https://www.regione.fvg.it/rafvg/export/sites/default/RAFVG/economia-imprese/agricoltura-foreste/foreste/FOGLIA36/allegati/ReportIncendi20212022.pdf.
Disposizione per la difesa dei boschi dagli incendi. “Legge regionale 7 novembre 2019, n.17.” Pridobljeno 21. 6. 24, https://lexview-int.regione.fvg.it/fontinormative/xml/xmllex.aspx?anno=2019&legge=17.
Natura 2000. “Kras–Carso.” Pridobljeno 9. 5. 24, http://www.carsonatura2000.it/page2.htm.
Postal, Giulia: 1. 12. 2023. “Reforestation on Mt. Cerje with the Slovenian Forestry department.” Pridobljeno 9. 5. 24, https://www.uwc-sustainability.org/activities/reforestation-on-mt-cerje-with-the-slovenian-forestry-department/.
Intervju
B. K. Intervjujala Martina Tonet. Sežana (Slo.), 11. 8. 23.
A. S. Intervjujala Martina Tonet. Cerje (Slo.), 31. 8. 23.
G. C. Intervjujala Martina Tonet. Trst (Ita.), 11. 8. 23.
E. Z. Intervjujala Martina Tonet. Devin (Ita.), 20. 9. 23.
Študent (anonimiziran). Intervjujala Martina Tonet. Cerje (Slo.), 25. 11. 23.
A. P. Intervjujala Martina Tonet. Devin (Ita.), 23. 8. 23.
C. G. Intervjujala Martina Tonet. Telefonski pogovor, 3. 8. 23.
Jusarka (anonimizirana). Intervjujala Martina Tonet. Bane (Ita.), 4. 9. 23.
V. L. Intervjujala Martina Tonet. Nova Vas (Slo.), 9. 11. 23.
C. G. Intervjujala Martina Tonet. Padriče (Ita.), 10. 8. 23.
Jusar (anonimiziran). Intervjujala Martina Tonet. Bane (Ita.), 4. 9. 23.
M. R. Intervjujala Martina Tonet. Repen (Ita.), 29. 9. 23.
B. K. Intervjujala Martina Tonet. Škrbina (Slo.), 13. 12. 23.
B. M. Intervjujala Martina Tonet. Sagradec (Ita.), 4. 10. 23.
T. L. Intervjujala Martina Tonet. Pedrovo (Slo.), 29. 11. 23.
R. L. Intervjujala Martina Tonet. Sela na Krasu (Slo.), 9. 11. 23.
K. B. Intervjujala Martina Tonet. Nova Gorica (Slo.), 5. 9. 23.
P. K. Intervjujala Martina Tonet. Boljunec (Slo.), 30. 11. 23.
O. M. Intervjujala Martina Tonet. Repen (Ita.), 29. 9. 23.
D. J. Intervjujala Martina Tonet. Sežana (Ita.), 11. 12. 23.
I. Š. Intervjujala Martina Tonet. Sežana (Slo.), 28. 11. 23.
R. G. Intervjujala Martina Tonet. Divača (Slo.), 11. 9. 23.
D. O. Intervjujala Martina Tonet. Poljane (Slo.), 1. 9. 23.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Martina Tonet
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
