No source, born digital.
Contributions to Contemporary History is one of the central Slovenian scientific historiographic journals, dedicated to publishing articles from the field of contemporary history (the 19th and 20th century).
The journal is published three times per year in Slovenian and in the following foreign languages: English, German, Serbian, Croatian, Bosnian, Italian, Slovak and Czech. The articles are all published with abstracts in English and Slovenian as well as summaries in English.
Prispevki za novejšo zgodovino je ena osrednjih slovenskih znanstvenih zgodovinopisnih revij, ki objavlja teme s področja novejše zgodovine (19. in 20. stoletje).
Revija izide trikrat letno v slovenskem jeziku in v naslednjih tujih jezikih: angleščina, nemščina, srbščina, hrvaščina, bosanščina, italijanščina, slovaščina in češčina. Članki izhajajo z izvlečki v angleščini in slovenščini ter povzetki v angleščini.
Prispevek želi predstaviti časopis Mitteilungen des
Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins v obdobju od leta
1875 do 1938. Časopis je bila ena izmed publikacij Nemško-avstrijskega
alpskega društva (Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein), ki se je po priključitvi Avstrije k Nemčiji preimenovalo v
Nemško planinsko društvo (Deutscher Alpenverein), kar
je pomenilo začetek konca društva. Obravnavani časopis je pokrival celotno
nemško govorečo področje današnje Evrope, v prispevku pa je poseben poudarek
namenjen pregledu novic, ki so v obravnavanem obdobju bile povezane s
takratnim slovenskim prostorom.
Ključne besede: zgodovina, planinstvo, Deutscher und
Oesterreichischer Alpenverein (DuOeAV), Kranjska
podružnica DuOeAV, časopisi
This contribution aims to present the Mittheilungen des
Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins newspaper,
published between 1875 and 1938. It was one of the publications of the
Deutscher und oesterreichischer Alpenverein (German and
Austrian Alpine Society). After the annexation of Austria to Germany, the
society in question was renamed as the Deutscher Alpenverein (German Alpine Society), which marked the beginning of its
end. The newspaper in question covered the entire German-speaking territory
of today’s Europe, and the contribution pays special attention to the news
related to the Slovenian territory during the relevant period.
Keywords: history, mountaineering, Deutscher und
Oesterreichischer Alpenverein (DuOeAV) , the Kranj branch of
the DuOeAV, newspapers
Časopis Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins (v nadaljevanju Mitteilungen) je
bil ena od publikacij Nemško-avstrijskega planinskega
društva (Deutscher und oesterreichischer
Alpenverein – DuOeAV), zato si v uvodu najprej na kratko poglejmo
njegov nastanek v luči širšega zgodovinskega ozadja.
V šestdesetih letih 19. stoletja se je zanimanje za gore v Srednji Evropi
povečalo in v Švici, Italiji, Avstriji in tudi v Nemčiji so bili ustanovljeni
planinski klubi, v katerih so se sprva neformalno združevale majhne skupine
planinskih prijateljev.Alpenverein. Die Städter entdecken die
Alpen (Köln Weimar: Böhlau Verlag Wien, 2007) 67–76, in
Alpenverein Österreich, pridobljeno 23. 10. 2021, https://www.alpenverein.at/portal/der-verein/geschichte/.Avstrijsko
planinsko društvo (Oesterreichischer Alpenverein), leta
1869 pa v Münchnu Nemško planinsko društvo (Deutscher Alpenverein). München se je razvil v središče
alpskega alpinizma, ne le zaradi ugodne geografske lege. V mestu je živelo večje
število premožnih meščanov, med katerimi je vladalo razširjeno zanimanje za
Alpe, kar je nudilo ugodne razmere za delo krajinskih slikarjev, alpskih
literatov ter ljubiteljev narave in alpinistov. Geografska lega v bližini
vzpetega sveta ter ustrezne pravne in gospodarske razmere so bile odlična
podlaga za ustanovitev planinskega društva, ki so ga večinoma sestavljali
nezadovoljni člani sedem let prej ustanovljenega Avstrijskega
planinskega društva. Tako je 23. avgusta 1873 v nekdanjem strelišču pri
gradu Gayenhofen v Bludenzu prišlo do združitve z Nemškim
planinsk im društvom v Nemško in avstrijsko planinsko
društvo (Deutscher und Oesterreichischer
Alpenverein).Geschichte Alpenverein, pridobljeno 23. 10. 2021,
https://www.alpenverein.at/portal/der-verein/geschichte/.
Naloge novoustanovljenega društva so bile v prvi vrsti prizadevanja in
aktivnosti, povezani z vzpetim svetom. »Če je bilo združenje kljub temu
osumljeno političnih ali verskih nagnjenj, je šlo za zlonamerno obrekovanje s
strani posameznikov, ki jih je zdrava pamet prebivalcev Alp prezrla in jih lahko
z nasmehom spregledamo kot povsem osamljene izjeme.«Der Deutsche und
Oesterreichische Alpenverein. Ein Blick auf seine Ziele und
bisherige Leistungen (Graz: Verlag von Leuschner und Lubensky,
k. k. Universitäts – Buchhandlung, 1879), 4.
Tik pred prvo svetovno vojno je imelo DuOeAV precej utrjen položaj, saj je skupno
število članov preseglo 102.000 in združevalo 406 podružnic. Njihova mreža je
pokrivala ves nemško govoreči srednjeevropski prostor do Prage, vanjo pa sta
bili vključeni tudi dve tuji podružnici, v Egiptu in Angliji. Alpenverein,
331.
Vihre prve svetovne vojne so vtisnile močan pečat delovanju društva in v tem času
ni bilo zasedanj generalne skupščine. Prvo večje zasedanje društva je bilo
septembra 1918, prva generalna skupščina šele po vojni leta 1919.
Po aneksiji Avstrije k Nemčiji leta 1938 so bile vse podružnice DuOeAV
priključene v nemški rajh in društvo se je poslej imenovalo Deutscher Alpenverein (DAV).Mitteilungen des Oesterreichischen
Alpenverein, 1946, št. 1, naslovnica. Austria
Forum, pridobljeno 2. 11. 2021, https://austria-forum.org/af/AEIOU/Alpenverein,_%C3%96sterreichischer,_%C3%96AV.Oesterreichischer Alpenverein (OeAV), ki je
začelo izdajati časopis Mitteilungen des Oesterreichischen
Alpenverein.Mitteilungen des oesterreichischen Alpenverein,
1946, št. 1, naslovnica. Austria
Forum.
Ker je bilo v osrednjem glasilu društva DuOeAV mogoče najti kar lepo število
novic iz takratnega slovenskega prostora, poglejmo najprej, kaj je bilo s
članstvom iz tega območja. Tik pred nastankom DuOeAV je bilo denimo 39 od skupno
1414 članov OeAV tudi iz Kranjske. Alpenverein, 37.Section Küstenland),Sektion Küstenland – 150 Jahre Deutscher
Alpenverein, pridobljeno 20. 10. 2021, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-kuestenland/.Section Krain). Njen
ustanovni sestanek je bil nato 30. marca 1874, ob koncu prvega leta je štela že
85 članov.Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens seit der
Neugründung im Jahre 1881 (Laibach: Im Selbstverlage der
Sektion Krain des deutschen und oesterreichischen Alpenverein, 1901),
8.Section
Marburg an der Drau) je bila ustanovljena leta 1876, Sektion Marburg an der Drau –
150 Jahre Deutscher Alpenverein, pridobljeno 20. 10. 2021, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-marburg-a-d-drau/.Section Cilli) pa leta 1884. Sektion Cilli –
150 Jahre Deutscher Alpenverein, pridobljeno 20. 10. 2021, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-cilli/.Section
Görz), ki je bila razpuščena že leta 1901.Sektion Görz – 150 Jahre
Deutscher Alpenverein, pridobljeno 20. 10. 2021, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-goerz/.Section
Gotschee), in sicer med letoma 1894 in 1898. Sektion Gottschee – 150 Jahre
Deutscher Alpenverein, pridobljeno 20. 10. 2021, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-gottschee/.
Prva svetovna vojna je za številne podružnice pomenila konec delovanja. Na
Slovenskem so bile leta 1919 razpuščene vse še obstoječe, torej Kranjska,
Celjska in Mariborska,Sektion Krain – 150 Jahre Deutscher Alpenverein,
pridobljeno 20. 10. 2021, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-krain/.Sektion Cilli – 150 Jahre Deutscher Alpenverein,
pridobljeno 20. 10. 2021, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-cilli/.
Sektion Marburg an der Drau – 150 Jahre Deutscher
Alpenverein, pridobljeno 20. 10. 2021, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-marburg-a-d-drau/.Sektion Küstenland – 150 Jahre
Deutscher Alpenverein, pridobljeno 20. 10. 2021, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-kuestenland/.Sektion Cilli – 150 Jahre
Deutscher Alpenverein, https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-cilli/,
pridobljeno 20. 10. 2021. Sektion Marburg an der Drau
– 150 Jahre Deutscher Alpenverein, pridobljeno 20. 10. 2021,
https://www.alpenverein.de/geschichte/blog/portrait/sektion-marburg-a-d-drau/.
DuOAV je svojo dejavnost želel močno približati kar najširšemu krogu ljudi, zato
ni nenavadno, da je tudi do 70 odstotkov izdatkov društva predstavljal strošek
za publikaciji Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins in Mitteilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins.Alpenverein,
101–03.
Posamezne številke Mitteilungen so spete v zvezke, ki so
po letnicah dosegljivi na spletnih straneh.Austrian Literature Online, pridobljeno
20. 10. 2021, http://www.literature.at, in Bibliothek
Alpenverein, pridobljeno 20. 10. 2021, https://bibliothek.alpenverein.de/webOPAC.
Kot lahko preberemo na naslovnici prve številke iz leta 1875, je časopis pričel
izhajati v Frankfurtu, kjer je takrat še bil sedež društva, izhajal pa naj bi
šestkrat letno. Člani podružnic naj bi ga brezplačno dobivali pri njihovih
vodstvih, sicer pa ga je bilo v sedemdesetih letih 19. stoletja mogoče kupiti
tudi v knjigarnah po ceni 4 marke oziroma 2 forinta. Mittheilung des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenverein, 1875, št. 1.,
naslovnica.Laibacher Zeitung 7,50
forinta,Laibacher Zeitung, 5. 7. 1875, nepaginirano.Slovenski narod pa s poštno dostavo za četrt leta 4
forinte, Slovenski narod, 24. 4. 1875, nepaginirano.
Zaradi vse širše dejavnosti društva in podružnic je od leta 1881 dalje časopis
izhajal 20. v mesecu, razen avgusta in septembra.Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1881, št. 10, 342.
Vsebinsko se je v časopisu v luči širšega konteksta zrcalilo življenje društva. Podroben pregled vsebine je pokazal, da bi ga lahko razdelili na tri obdobja, na obdobje do prve svetovne vojne, obdobje prve svetovne vojne in na obdobje med obema vojnama.
V prvem obdobju je bralno občinstvo širšega alpskega sveta v njem bralo okrožnice centralnega odbora, različne znanstvene in potopisne prispevke, poučne dopise za takratne gorohodce, denimo o prehranjevanju, primerni planinski opremi in podobno. Časopis je sorazmerno s povečanimi prizadevanji centralnega in podružničnih vodstvenih odborov vse pogosteje prinašal poročila o gradnjah koč, utrjevanju in urejanju gorskih poti ter markiranju in postavljanju smerokazov. V glasilu najdemo različne sezname, denimo gorskih poti in nesreč, pa tudi sezname preminulih članov društva in sezname planinske literature. Gre za publikacije, ki se nanašajo na vzpeti svet, bodisi vodnike, geografske karte in podobno.
Časopis med prvo svetovno vojno ni prenehal izhajati, saj je bil uredniški odbor
mnenja, da »čim dlje traja vojna in čim dlje naši člani ne morejo biti aktivni v
Alpah, tem bolj je potrebno, da občutek skupne pripadnosti krepijo naše
društvene publikacije«.Alpenverein, 337.Mitteilungen od začetka vojne do svojega
zatona izhajal v tiskani gotici.
Precej prostora v časopisu so zavzemala poročila o frontah. Med leti 1915–1918 je
izšlo petindvajset podrobnih poročil o vojnih dogodkih na južni fronti. Cilj teh
člankov, ki so imeli vedno enako strukturo, je bil predstaviti vojne dogodke na
posameznih delih fronte. Sprva je bilo takšno poročilo v vsaki številki, od leta
1917 dalje le v vsaki drugi, v letu 1918 pa sta bili objavljeni le dve poročili,
saj je časopis namesto tega začel objavljati osebna poročila.
V obdobju med obema vojnama so se poleg rednih rubrik pojavljale tudi nove, ki so se navezovale na mlade pohodnike, v glavnem pa se je časopis skušal držati ustaljene poti in je še naprej tiskal poročila podružnic društva, se spominjal pomembnih članov društva, pisal o pomembni planinski opremi, varovanju okolja, nesrečah itd. V časopisu je bilo natisnjenih vedno več oglasov s področja planinske opreme, gostinskih obratov, transportnih sredstev, zavarovalnic, fotografskih aparatov, krem za sončenje, farmacevtskih firm in podobno. Nasploh je bilo v njem najti tudi več slikovnega materiala.
Pred podrobnejšo analizo bi bilo treba omeniti še dvoje dejstev, ki zadevata
zunanjo podobo in sta pomembni tudi pri sklicih v besedilu. Prvo se nanaša na
ime časopisa. Po letu 1902 in do zatona se je v besedi Mitteilungen uveljavil moderni zapis namesto starega Mittheilungen. V besedilu bomo navajali izključno novo način, v
opombah pa ime, ki je bilo navedeno v tisti številki časopisa. Drugo dejstvo je
povezano z datumom izhajanja, ki je bil v glavi časopisa naveden v različnih
oblikah. Zaradi poenotenja navedb v sklicih bo zato navedena številka, in ne
datum, kot je običaj.
Z aneksijo 12. marca 1938 in s preimenovanjem društva je tudi glasilo poslej
izhajalo kot Mitteilung des Deutschen Alpenvereins.
Sprememba imena in naklonjenost velikemu dogodku sta že v prvi številki jasno
nakazovala prihodnjo politiko glasila: »Pred skoraj 70 leti so planinci iz
nemškega rajha in Avstrije združili moči in ustanovili Nemško in avstrijsko
planinsko društvo. Zdaj, ko sta se državi združili v enoten nemški rajh, smo
ˈNemško planinsko društvoˈ.«Mitteilungen des Deutschen Alpenvereins, 1938,
št. 4, nepaginirano.Mitteilungen des deutschen Alpenvereins, 1938,
št. 4, 93.Mitteilungen do zatona bile politično glasilo uradne oblasti, ki je
bilo sicer še vedno namenjeno objavljanju planinskih vesti, a strogo v
velikonemškem duhu. Odraz tega je bilo tudi stalno poročanje o dejanjih uradne
politike in njene ekspanzije na vzhod, kar je razvidno tudi iz pozivov na
naslovnicah, denimo Das Sudetenland deutsches
Reichsgebiet!Mittheilungen des
Deutschen Alpenvereins, 1938, št. 10,
nepaginirano.
Sprememba imena je zahtevala tudi drugačen statut društva, ki ga je v 21 točkah
in s številnimi prehodnimi določili prinesla junijska številka iz leta 1938.
Mitteilungen des Deutschen Alpenvereins, 1938, št. 6, 140–45.
Zaton časopisa se je pravzaprav napovedoval že septembra 1938, ko je vzporedno z
Mitteilungen pričel izhajati tudi Der Bergfreund. Šlo je za mesečnik s precej več slikovnega gradiva, ki
naj bi v prihodnje oznanjal duha starega časopisa: » V čudovitih, večinoma
ilustriranih poročilih in dogodkih širi prizadevanja in cilje društva na
področje doživljanja, opazovanja in uživanja narave.«Mitteilungen des Deutschen
Alpenvereins, 1938, št. 9, nepaginirano.
Zadnja številka obravnavanega glasila je izšla 5. decembra 1938 in je svoj zaton
naznanila na naslovnici s suhoparno izjavo, da »na podlagi zakonskih določil Mitteilungen morajo prenehati izhajati«.Mitteilungen des
Deutschen Alpenvereins, 1938, št. 12.
nepaginirano.Avstrijskega
planinskega društva (OeAV) leta 1945 je prva številka Mitteilungen des Oesterreichischen Alpenvereins izšla na Dunaju, od
leta 1948 dalje pa je izhajala v Innsbrucku.Planinski vestnik, 1975, št. 10, 630.
Glasilo Mitteilungen slovenskemu prostoru ni bilo neznano,
saj je njegov visoki jubilej obeležil Planinski
vestnik.Mitteilungen
je bil nemški kemik in alpinist dr. Theodor Peterson iz Frankfurta, sicer tudi
prvi predsednik DuOeAV. – Frankfurter
Hauptfriedhof, pridobljeno 31. 12. 2021, https://frankfurter-hauptfriedhof.de/index.php/start/listen-2/401-petersen-a61.– Allgemeine Deutsche Biographie, pridobljeno 31.
12. 2021, https://www.deutsche-biographie.de/pnd101067402.html#adbcontent.– Oesterreichisches Biographisches
Lexikon, pridobljeno 31. 12. 2021,– Oesterreichisches Biographisches Lexikon,
pridobljeno 31. 12. 2021,Planinskega vestnika je glasilo v tem obdobju začelo
»zavzemati stališče do slehernega pojava v planinstvu in alpinizmu, postalo je
planinska dokumentacija, ki je tvorila osnovo sleherne planinske knjižnice«.
Mitteilungen in tudi dopisi Heßovih kolegov ob njegovih jubilejih. Kot
alpinistični pisatelj je deloval 42 let in je pri tem imel najstrožje zahteve
glede jasnega izražanja in čistosti jezika. Imel je prirojen občutek, da je med
prispelimi dopisi in eseji vedno izbral pravega. Poleg tega je znal spretno
izpolnjevati skoraj neizpolnljive želje številnih članov DuOeAV.Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, št. 9-12, 1920, 22.
Heßova neizmerna predanost alpskemu svetu je bila razlog, da je poleg napornih
dejavnosti v društvu še našel čas za vzpeti svet tudi v neavstrijskem območju in
je z vtisi od tam bogatil svoje zapise in posledično bralce.Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins,
1916, št. 13-16, 43.
Leta 1916 je bil Heß imenovan za častnega člana društva.Mitteilungen
des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1937, št. 12,
322, 323.
Leta 1920 je uredništvo časopisa prevzel alpinist Hans Barth, ki ga je vodil do njegovega zatona. Za konec morda še podatek, da se od leta 1922 časopis ni več tiskal na Dunaju, ampak v Münchnu, zadnja leta pa v Innsbrucku.
Glasilo Mitteilungen je objavljalo obvestila in novice iz
celotnega takratnega slovenskega prostora. Objave so se nanašale praktično na
vse podružnice, tudi na manjše, tako Goriško Mittheilungen des
Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 6,
70.Mittheilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 5, 62.Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1887, št. 14, 172.Mittheilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 15, str.
185.
Kljub temu, da je bilo na takratnem slovenskem območju kar nekaj podružnic
DuOeAV, so se v prvem obdobju in tudi sicer najpogostejše objave dotikale
delovanja Kranjske podružnice. Spekter novic je od prvih skromnih in precej
enoznačnih prispevkov v skladu z njeno vse bolj razvejeno dejavnostjo postajal
vse pestrejši. Če je bila v prvem letu izhajanja časopisa objavljena samo novica
o predavanju, ki ga je podružnica pripravila na temo koliščarjev, Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1875, št. 6, 282, 283.Mittheilungen des deutschen und oesterreichischen
Alpenvereins, 1883, št. 1, 6–8. »Krain,« Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1883, št. 3, 73–75. »Bericht,
Krain,« Mittheilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins, 1883, št. 4, 110, 111. »Bericht, Krain,« Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1883, št. 5, 141, 142.Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1883, št. 9, 185.
V rubriki o planinski literaturi in zemljevidih, ki je bila prisotna ves čas
izhajanja časopisa, najdemo med drugim omembe planinskih vodnikov avtorjev, ki
so pisali o vzpetem svetu takratnega slovenskega prostora. Na primer Johanna
Sime, avtorja AlpenwanderungenAlpenwanderungen (Wien: A. Pichler's Witwe & Sohn, 1894).
Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1896, št. 6, 73.Mittheilungen
des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1897, št. 16,
200, 201.Mittheilungen des
Deutschen und Oesterreichischen Alpenverein, 1896, št. 12, 152.
Več o tem gl. Marija Mojca Peternel, »Ludwig Jahne (1856–1937),« Prispevki za novejšo
zgodovino, 60, št. 1 (2020): 33–46.
Stalna rubrika je kmalu postala tudi rubrika, v kateri so bila obvestila o
nesrečah,Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1891, št. 14, 173.
Med zapisi o nastanitvenih objektih v alpskih dolinah zasledimo vest o odprtju
Touristenhaus ob Bohinjskem jezeru, ki je z osemnajstimi sobami od 1. avgusta
1887 dalje bila na voljo dopustnikom. Mittheilungen
des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1887, št. 16,
194.Mittheilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 11, 138,
139.
Glasilo Mitteilungen je bralcem prinašalo številna kratka
ali daljša obvestila o prvih pristopih, tudi o vzponih z današnjih slovenskih
Alp. Pogosto so bili prvi pristopi omenjeni v novicah o novih gorskih
poteh.Mittheilungen des des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 11, 137. »Steiner
Alpen,« Mittheilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 13,
161.Mittheilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 24,
298.Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1894, št. 23, 281–83.Mittheilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins, 1895, št. 11, 131, 132. August
von Böhm (* 27. 4. 1858 Dunaj; † 19. 10. 1930 Gradec), geograf in
alpinist. – Neue
Deutsche
Biographie, pridobljeno 23. 12. 2021, https://www.deutsche-biographie.de/pnd117609099.html#ndbcontent.
Večinoma so bile tovrstne novice anonimne, avtorji so bili navadno navedeni le
pod uvodniki. Verjetno je Roschnik avtor daljšega zapisa z naslovom Zur Frage der Erbauung einer Alpenvereins-Hütte an der
Südseite der Steiner Alpe.Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1894, št. 2, 18.
Poleg obvestil, ki so se neposredno dotikala konkretnih dejavnosti Kranjske
podružnice, so omembe gotovo vredni daljši prispevki Johannesa FrischaufaOesterreichisches
Biographisches
Lexikon, pridobljeno 23. 12. 2021, https://www.biographien.ac.at.– Slovenski
biografski leksikon, pridobljeno 23. 12. 2021, https://www.slovenska-biografija.si.
Prispevkov Johannesa FrischaufaMittheilungen des Deutschen und
Oesterreichischen
Alpenvereins, 1888, št. 6, 70. Prof. dr. Johannes
Frischauf, »Vermunt vor hundert Jahren,« Mittheilungen
des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1888, št. 14,
165. Prof. dr. Johannes Frischauf, »Touren von der Umgebung von
Karlstadt,« Mittheilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins, 1889, št. 24, 297, 298. Prof.
dr. Johannes Frischauf, »Die Insel Arbe in Dalmatien,« Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1890, št. 6, 77. Prof. dr. Johannes
Frischauf, »Zur Forschung der unterirdischen Wasserläufe,« Mittheilungen des deutschen und oesterreichischen
Alpenvereins, 1890, št. 10, 131. Prof. dr. Johannes Frischauf,
»Auf Cherso,« Mittheilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 12, 156–59.Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1891, št. 11, 131, 132.Mittheilungen des
Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 23,
282–84.Mittheilungen
des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1893, št. 11,
75, 76.Steiner Alpen z nemške strani organizirana tudi konkretna
predavanja, denimo predavanje dobrega poznavalca alpskega sveta Ludwiga Jahneja
11. februarja 1893 v Celovški podružnici.Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1891, št. 9, 142, 143.
Prispevki Juliusa Kugyja so bili sprva krajši in jih lahko najdemo v sredini
časopisa, Mittheilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins, 1884, št. 9, 342,
343.Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1889, št. 2, 17–19. Dr.
Julius Kugy, »Neue Touren in den Julischen Alpen,« Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1886, št. 2, 13, 14. Dr. Julius
Kugy, »Aus den Julischen Alpen,« Mittheilungen des
Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1890, št. 9,
113–15.Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1896, št. 18, 227.Mittheilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, št. 22, 270,
271.
Med naslovnimi članki je bil leta 1901 objavljen prispevek davčnega strokovnjaka,
sicer pa dolgoletnega predsednika Kranjske podružnice dr. Rudolfa Roschnika z
naslovom Bergfahrten zu und von der Vosshütte.Mittheilungen des Deutschen
und Oesterreichischen Alpenvereins, 1891, št. 15, 176–79.
Če povzamemo, je v obdobju od začetka izhajanja glasila Mitteilungen do prve svetovne vojne število novic iz takratnega
slovenskega prostora sorazmerno veliko, sploh tistih, ki se navezujejo na
delovanje Kranjske podružnice. Čeprav pisci novic niso znani, lahko domnevamo,
da je avtor večine predsednik dr. Rudolf Roschnik, ki je sekcijo vodil, s
kratkim odmorom leta 1902, od leta 1895 do leta 1910. Znan je denimo njegov
dopis o prvem vodniškem tečaju na Slovenskem, ki ga je Kranjska podružnica
organizirala leta 1894 v Mojstrani. Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins,
1894, št. 7, 83, 84.Deutscher Alpenverein (DAV), pridobljeno 20. 10.
2021, https://www.alpenverein.de/.Mitteilungen, ampak tudi v drugih časopisih takratnega
časa, recimo v Freie StimmenFreie Stimmen,
7. 2. 1900, 4.Gratzer
Tagblattu, bilo veliko .Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und
Küstenland, Beilage zu Nr. 239 des Gratzer
Tagblattes, 30. 8. 1901, nepaginirano. Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Küstenland, Beilage zu Nr.
239 des Gratzer Tagblattes, 30. 8. 1901,
nepaginirano.
Uvodoma smo že zapisali, da je bil vsakdanjik na prelomu stoletja prežet z
nacionalnimi boji, kar se je odrazilo tudi v vzpetem svetu takratnega
slovenskega prostora.Zgodovina za vse: vse za
zgodovino, št. 2 (2011): 62, 63.Slovenskim planinskim društvom (SPD). Spori so se
običajno vrteli okoli gradnje poti, (pre)markiranja in postavljanja smerokazov
in drugih tabel v vzpetem svetu, kar izkazuje korespondenca med Kranjsko in
Avstrijsko podružnico (Section Austria) in kar se je
končno odrazilo tudi v članku obravnavanega časopisa. V začetku leta 1896 je
namreč izšel obširen dopis z naslovom Aus den Südosten der
Alpen.Mittheilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins 1896, št. 2, 26.Planinski vestnik.Planinski vestnik. 25. 9. 1895,
138.Slovensko planinsko društvo svojim nasprotnikom
v Slovenskem narodu v začetku marca 1896,Slovenski narod, 5. 3. 1896,
nepaginirano. »Slovensko planinsko društvo svojim nasprotnikom,« Slovenski narod, 6. 3. 1896,
nepaginirano.
Objava dopisa v nemškem glasilu ima vsaj dvojni pomen. Na eni strani gre za
opozorilo gorohodcem, naj ne nasedajo oblikam nacionalizma in tako ne
doprinašajo k razraščanju tega »nacionalnega športa« v vzpetem svetu. V
prispevku je zaslediti pomirjujoč ton, ki kljub pereči problematiki odraža
veliko mero spoštljivosti in visoko raven izražanja. Na drugi strani je
prispevek reklama za ta del alpskega sveta, saj obljublja dobro postrežbo in
topel sprejem v kočah nemškega društva. Mittheilungen des
Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1896, št. 2,
26.
Obdobje prve svetovne vojne ni bilo naklonjeno društvu niti Mitteilungen: »Zaradi pomanjkanja potrebne žice in nezmožnosti obnove
rezil ˈMitteilungenˈ v bližnji prihodnosti ne bo več mogoče dostavljati spetih
in razrezanih. Upamo, da ovire zaradi trajajoče vojne ne bodo trajale predolgo,
takoj ko bodo okoliščine to omogočile, se želimo čim prej vrniti k ustaljenemu
redu.« Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins,
1917, št. 17/18, 123.Neue
Züricher
Zeitung), verodostojna zasebna sporočila, ki jih je
prejelo uredništvo, in italijanska poročila, katerih verodostojnost je bila
»resno« vprašljiva.Alpenverein, 352.Mitteilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins, 1915, št. 11/12,
128.Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins,
1917, št. 3/4, 27, 28.Mittheilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1917, št. 9/10, 69.
Leta 1917 zasledimo objavo o smrti dr. Bocka, ki je podružnico vodil med leti
1891–1893. Njegovo predsedovanje je bilo za Podružnico zelo pomembno, saj je
njeno življenje takrat dobilo nov zagon. V njegovem času je bil glavni del
delovanja namenjen gradnji poti in koč ter urejanju vodništvu. Načelovanje
društvu, tiho delo za pisalno mizo, je postalo pomembnejše kot prej in
pozornost, ki jo je dr. Bock posvečal vodenju arhiva in natančnemu, jasnemu
zapisovanju vseh dogodkov društva, je prinesla lepe uspehe. Festschrift, 13, 14.Muzikološki zbornik 51, št. 1 (2015):
118.Mittheilungen des
Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1917, št. 1/2,
10, 11.
Zanimiva je tudi novica o znanem vodniku Franzu Urbasu iz Mojstrane, ki se je pri
55 letih ponesrečil. S to nesrečo je bil pokopan še zadnji član iz skupine prvih
vodnikov na Slovenskem, z njegovo smrtjo pa so vdova in trije majhni otroci
ostali brez vira preživetja. Dodano je tudi, da je bil zgleden vodnik in vedno
zvest član podružnice, za kar bo ostal v njenem častnem spominu. Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1917, št. 15/16, 110.
Leta 1918 je bilo nekaj več novic s takratnega slovenskega območja, na primer
obvestilo o zaprtju koče na Korošici, Mitteilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins, 1918, št. 11/12,
77.Mitteilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins, 1918, št. 19/20,
127.
Če torej povzamemo, se je DuOeAV med prvo svetovno vojno bolj posvetil ohranjanju
smeri kot oblikovanju novih. Društvu je uspelo preživeti vojna leta v skladu z
okoliščinami, težave so se začele šele s posledicami političnega vzpona in
mirovnih sporazumov po koncu vojne. Alpenverein, 354.
Po koncu prve svetovne vojne so bile novice, povezane s slovenskim prostorom, po
pričakovanju redke, saj podružnic DuOeAV na tem območju ni bilo več. Zadnje
obvestilo Kranjske podružnice v obravnavanem časopisu je bilo namenjeno članom
in to prav v zvezi z Mitteilungem. Ker je bilo v
Ljubljani nemogoče organizirati razdeljevanje časopisa, so ga člani prejeli
neposredno iz Münchna. Mitteilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins, 1919, št. 17/18,
111.
Med krajšimi zapisi iz takratnega slovenskega prostora velja omeniti leta 1933
objavljen poziv Turistovskega kluba Skala,Trden kakor skala: kratka zgodovina
Turistovskega kluba Skala (Ljubljana: Planinska zveza
Slovenije, 2017).Mitteilungen vabil vse prvopristopnike Kamniških in Julijskih Alp ali
Karavank, naj sporočijo svoje podatke in vzpon, saj bodo te informacije
vključili v popravljeno izdajo alpinističnega vodnika iz leta 1933. Mitteilungen
des deutschen und oesterreichischen Alpenvereins, 1933, št. 2,
50.
Med daljšimi zapisi o slovenskem prostoru sta pozornost še posebej pritegnila
dva. Prvi je potopis nekega dunajskega hribolazca na Vrtačo.Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins,
1928, št. 7, 118.Mitteilungen des
Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1926, št. 7,
80.Winke für deutsche
Bergsteiger in Jugoslawien (Steiner Alpen, Karawanken Julische
Alpen).Mitteilungen des
Deutschen und Oesterreichischen, 1926, št. 12, 138,
139.Alpenvereina, zašle v pozabo, kot se je to zgodilo po vojni. Poleg
opisa lepot, ki se lahko povsem merijo s katerim koli drugim območjem Vzhodnih
Alp, in natančnih geografskih opisov vzpetega sveta je navedel vse koče,
izhodišča do koč in čas, potreben za hojo do koč. Navedel je cene nočitev in
hrano, pri čemer je poudaril, da so cene nižje kot v Nemčiji in Avstriji,
kvantiteta in kvaliteta pa precej boljši. Za bralce je za lažjo izgovarjavo
zapisal tudi fonetična pravila za posamezne črke (sch = š itd.). Zanimive so
tudi njegove izkušnje s prebivalci. Prebivalstvo je po njegovem večinoma
slovensko, ki tudi govori pretežno slovensko, razen v Bohinju, kjer »se zdi, da
ljudje bolje govorijo nemško kot slovensko«. Kljub slovenskemu poreklu
prebivalstva se nemško govoreči planinec povsod lahko precej dobro znajde: »
Prebivalstvo je sicer nacionalno ponosno, a prijazno in do Nemcev ni čutiti
nobene sovražnosti. Predvsem do prebivalcev Münchna so bili zelo prijazni.«
Istega leta je na naslovnici z dovoljenjem avtorja in založnika izšlo besedilo
Scabiosa Trenta, del Kugyjeve knjige Aus dem Leben eines Bergsteigers.Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins,
1926, št. 12, 227–30. Gre za Kugyjevo delo Aus dem Leben eines Bergsteigers (München: R.
Rother, 1925).Balthasar ali Balthazar Hacquet
(*1739/1740 Le Conquet, Bretanja; † 10. 1. 1815, Dunaj), naravoslovec,
zdravnik, avtor. – Constantin von Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, 7. del
(Wien: Universitäts-Buchdruckerei L. C. Zamarski (vormals J. P.
Sollinger), 1861), 163–65. Slovenski biografski
leksikon, pridobljeno 22. 7. 2019, https://www.slovenska-biografija.si.– Slovenski biografski
leksikon, pridobljeno 22. 12. 2021, https://www.slovenska-biografija.si.– Slovenski biografski
leksikon, pridobljeno 21. 12. 2021, https://www.slovenska-biografija.si. Več o tem gl. Jernej
Jogan, »Flora Ljubljanskega gradu stoletja po Vossu,« Hladnikia, št. 32 (2013), 53−66.Mitteilungen des Deutschen und
Oesterreichischen Alpenvereins, 1926, št. 12, 230. Več o tem
gl. Pier Luigi Nimis, Nada Praprotnik, Irena Kodele Krašna, »Spoznajmo
100 rastlin alpskega botaničnega vrta Juliana (Slovenija),« Universita degli Studi di Trieste (Dipartimento di
Scienze della Vita), pridobljeno 23. 12. 2021, http://dryades.units.it/online_books/Juliana_Book_slo/files/assets/basic-html/page1.html.
V tem obdobju je bil časopis tudi sicer naklonjen Kugyju, kar dokazujejo objave
čestitk ob njegovi 70-letnici Mitteilungen des
Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1928, št. 7,
118.Ein Klassiker des Alpinismus.Mitteilungen des Deutschen Alpenvereins, 1938, št. 7, 170,
171.– Literaturportal Bayern,
pridobljeno 30. 12. 2021, https://www.literaturportal-bayern.de/autorinnen-autoren?task=lpbauthor.default&pnd=116220473.Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins, 1916, št. 5/6, 48, 49.Mitteilungen
des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1916, št.
13/14, 121, 122.
Število novic iz alpskega sveta s slovenskega območja se je po prvi svetovni vojni po pričakovanjih precej zmanjšalo, dokler niso skoraj popolnoma usahnile. To je povsem razumljivo, saj so praktično vse podružnice po prvi svetovni vojni v takratnem slovenskem prostoru prenehale delovati. Redki zapisi iz omenjenega prostora so poučni in vabljivi za takratne bralce časopisa in planinske navdušence. Prav tako pa so zanimivi za sodobne raziskovalce, saj odlično odslikavajo podobo tega dela slovenskega prostora pred drugo svetovno vojno.
Časopis Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins je bil ena izmed dveh publikacij društva DuOeAV, ki je za
njun tisk in izdajo namenil tudi največ denarnih sredstev. Sprva izrazito
nepolitičen časopis je pod vplivom družbenopolitičnih sprememb, tako kot
delovanje društva, postajal vse bolj političen. Prva svetovna vojna je v
življenje društva in s tem tudi časopisa zarezala globoko rano. Glasilo Mitteilungen je poslej sicer želelo ostati zvesto starim
načelom, a po taki globoki in tragični družbenopolitični preizkušnji poti nazaj
ni bilo več. Dokončno se je časopis spolitiziral po priključitvi Avstrije k
Nemčiji leta 1938, po kateri sta društvo in njegovo glasilo dobili novo ime. Po
tem dogodku je časopis Mitteilungen izšel samo še
devetkrat, dokler ni konec leta 1938 dokončno prenehal izhajati.
Pogostnost in vrsta novic ali daljših objav iz slovenskega prostora v času izhajanja glasila je odraz delovanja zlasti Kranjske podružnice. Od skromnih, enoznačnih objav so skladno z akcijami podružnice zavzemale vse širši spekter krajših novic, od gradnje koč, urejanja poti, vodništva, obeleženj pomembnejših predstavnikov društva itd. Večino je po vsej verjetnosti napisal dolgoletni predsednik podružnice Rudolf Roschnik. Daljši prispevki so bili objavljeni tudi na naslovnicah, kar kaže na njihovo pomembnost. Med njihovimi avtorji omenimo Johannesa Frischaufa in Juliusa Kugyja, do katerega je časopis imel izrazito pozitiven odnos.
Za naš slovenski prostor je časopis zanimiv predvsem z dveh vidikov. Prvi se nanaša na dejstvo, da časopis, tako kot društvo, sprva ni bil politične narave. V prvi vrsti je šlo pri prizadevanjih društva in posledično časopisa za geografsko povezovanje in alpsko stvar, ne pa za politično pehanje, kar dokazujejo tudi objavljene novice. Zaradi družbenopolitičnih sprememb pa sta zlasti tik pred začetkom druge svetovne vojne društvo in s tem tudi njegovo glasilo postala sredstvo v rokah velikonemške politike.
Drugi vidik je povezan s široko razširjenostjo društva in s tem tudi časopisa. Pregled novic s takratnega slovenskega vzpetega sveta namreč kaže, da je poznavanje tega prostora segalo v geografsko široko območje. Če vemo, da je glasilo pokrivalo praktično ves nemško govoreči srednjeevropski prostor in sta ga dobivali tudi podružnici v Angliji in Egiptu, je poznavanje takratnega slovenskega sveta precej presegalo okvire današnjega skupnega evropskega prostora.
The Mitteilungen des Deutschen und Oesterreichischen
Alpenvereins was one of the publications of the German - Austrian
mountain society Deutscher und Oesterreichischer
Alpenverein and as such reflected its activities and its development.
Initially a distinctly non-political newspaper, it became increasingly political
under the influence of socio-political changes, just like the work of the
Association. The First World War cut a deep wound in the life of the Society and
thus also in the life of the newspaper. The Mitteilungen
wanted to remain faithful to the old principles, but there was no turning back
after such a profound and tragic socio-political ordeal. The newspaper was
finally politicised after the annexation of Austria to Germany in 1938, after
which the association and thus its newsletter were given a new name.
The frequency and type of news or longer publications from the Slovenian area during the period of the newsletter's publication reflects the activities of the Kranj branch in particular. From modest, one-liners, in line with the branch's actions, they covered an increasingly broader spectrum of shorter news items, from hut building, trail maintenance, guiding, commemorations of important representatives of the Society, etc. Most of it was probably written by Rudolf Roschnik, the long-time president of the Kranj branch. Among the authors of longer articles, we should mention Johannes Frischauf and Julius Kugy, towards whom the newspaper had a very positive attitude.
For our Slovenian context, the newspaper is interesting mainly from two points of view. The first refers to the fact that the newspaper, like the Association, was not originally a political newspaper. The efforts of the association and, consequently, the newspaper was primarily about geographic integration and the Alpine cause, not about political grandstanding, as the publication of the news also proves. The second fact is related to the widespread distribution of the Association and thus of the newspaper. If we know that the newspaper covered practically the entire German-speaking Central European area and that the Society also included branches from England and Egypt, then we can say that the Slovenian ascended world went beyond the present-day common European area.