Jugoslovanska nacionalna stranka in narodno vprašanje v letih 1935-1936

Avtorji

  • Jurij Perovšek Inštitut za novejšo zgodovino

Ključne besede:

Kraljevina Jugoslavija, Milan Stojadinović, Jugoslovanska nacionalna stranka, liberalci, unitarizem, Pohorska deklaracija

Povzetek

Narodnopolitični pogledi slovenskih liberalcev, vključenih v vsedržavno Jugoslovansko nacionalno stranko, so tudi po oblikovanju Stojadinovićeve vlade, 24. 6. 1935, ko v jugoslovanskem in nato tudi slovenskem političnem prostoru niso več predstavljali dejavnika oblasti, temeljili v dosledni podpori jugoslovanskemu narodnemu in državnemu unitarizmu. Podporo unitarizmu so do II. kongresa JNS, 30. 6. 1936 v Beogradu, večkrat poudarili - najbolj odmevno v t. i. Pohorski deklaraciji, 19. in 20. 8. 1935. Tako so dokazali, da je zanje v vsakem političnem položaju veljalo le jugoslovansko idejno vodilo, ki je izključevalo uveljavitev slovenske narodne individualnosti in avtonomije v jugoslovanski skupnosti, to je tedanjega narodnopolitičnega ideala velike večine slovenskih ljudi. Za liberalce je bilo pomembno samo njihovo prepričanje v zgodovinsko večvrednost namišljenega jugoslovanskega naroda in obstoječe unitaristične države nasproti prizadevanjem za rešitev bistvenih vprašanj slovenskega narodnega razvoja v prvi jugoslovanski skupnosti.

Prenosi

Objavljeno

2004-01-01

Številka

Letn. 44 Št. 1 (2004)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).