No source, born digital.
Contributions to Contemporary History is one of the central Slovenian scientific historiographic journals, dedicated to publishing articles from the field of contemporary history (the 19th and 20th century).
The journal is published three times per year in Slovenian and in the following foreign languages: English, German, Serbian, Croatian, Bosnian, Italian, Slovak and Czech. The articles are all published with abstracts in English and Slovenian as well as summaries in English.
Prispevki za novejšo zgodovino je ena osrednjih slovenskih znanstvenih zgodovinopisnih revij, ki objavlja teme s področja novejše zgodovine (19. in 20. stoletje).
Revija izide trikrat letno v slovenskem jeziku in v naslednjih tujih jezikih: angleščina, nemščina, srbščina, hrvaščina, bosanščina, italijanščina, slovaščina in češčina. Članki izhajajo z izvlečki v angleščini in slovenščini ter povzetki v angleščini.
Prispevek petinsedemdeset let po koncu vojne v Španiji
predstavlja podobo španske državljanske vojne, ki se je odvijala v letih
1936–39, zapisane v slovenske učbenike zgodovine za osnovne in srednje šole.
Ta tema ima v učbenikih pomembno mesto pri predstavitvi časa pred začetkom
druge svetovne vojne v Evropi in njenih tedanjih družbenih in političnih
nasprotij ter povezav. Španska državljanska vojna odpira evropska vprašanja
demokracije, fašizma in komunizma pa tudi socialnih reform, nasilja in
revolucije. Avtorji učbenikov so sprva v kratki obravnavi posvečali
pozornost Ljudski fronti, demokraciji in volitvam, komunistom in revoluciji
pa tudi podpori fašistične Italije in nacistične Nemčije upornim Francovim
nacionalistom in podpori Sovjetske zveze republikanski strani. Po letu 1980
so se učbeniki z bolj podrobno predstavitvijo posvetili tudi širšemu
družbenemu dogajanju, odnosu umetnikov do španske državljanske vojne in
vplivu te vojne na politična razhajanja v Sloveniji v času pred drugo
svetovno vojno. Učbeniki so najprej omenjali, da je v bojih na republikanski
strani sodelovalo tudi nekaj Jugoslovanov, pozneje so, v skladu s stanjem
raziskav, bolj podrobno pisali o nad 500 Slovencih v mednarodnih
brigadah.
Ključne besede: španska državljanska vojna, učbeniki, pouk
zgodovine, Slovenija, totalitarni režimi, demokracija
The article examines the image of the 1936–1939 Spanish civil
war as presented in Slovenian history textbooks for primary and secondary
schools 75 years after the war. In textbooks, this topic is important for
presenting the period before World War II in Europe as well as the social
and political differences present in Europe at that time. The Spanish civil
war raises questions of democracy, fascism, communism, social reforms,
violence and revolution in Europe. Initially, the textbook authors briefly
discussed the Popular front, democracy and elections, communists and
revolution, as well as the support of Fascist Italy and Nazi Germany to
Franco’s Nationalist faction and the support of Soviet Union to the
Republican faction. After 1980, textbooks included a more detailed
presentation of the broader social situation, the attitude of artists
towards the Spanish civil war, and the impact of war on political divisions
in Slovenia before World War II. The first textbooks generally mentioned
that a number of Yugoslavs were fighting for the Republican faction, whereas
later authors provided more information in accordance with research studies,
i.e. that 500 Slovenians participated in the International
Brigades.
Key words: Spanish civil war, textbooks, history classes,
Slovenia, totalitarian regimes, democracy
V slovenskih šolskih učbenikih zgodovine ima španska državljanska vojna med letoma
1936 in 1939 opazno mesto v obravnavi razmer pred drugo svetovno vojno, demokracije
in totalitarizmov, saj je odnos do Španije že v tridesetih letih 20. stoletja
pomenil tudi naklonjenost do različne idejne usmeritve pri tragični dilemi
problematične izbire med komunizmom ali fašizmom. »Kdor bo pisal zgodovino o teh
strašnih dnevih in se bo otresel vseh poenostavljanj, bo moral reči, da je resnica o
španski vojni razdeljena, kakor so razdeljeni njeni ljudje. Na obeh straneh se
godijo krute stvari«, je v aprilu 1937, ko se je španska državljanska vojna že
razplamtela in vznemirila Evropo in svet, zapisal katoliški intelektualec Edvard
Kocbek.Dom in svet, 1937, št. 1–2, 90‒105, posebej 96.
Premišljevanje o Španiji (objavljen v 1-2 številki jubilejnega 50. letnika
tradicionalne katoliške kulturne revije Dom in svet) je
odmevno vplival na vso slovensko družbo pred drugo svetovno vojno, posebej pa
zaznamoval politični katolicizem na Slovenskem, ki je, tudi zaradi proticerkvenega
nasilja na republikanski strani, podpiral tabor nacionalistov. Odmevi na študijo
pesnika Kocbeka so bili v katoliškem tisku od aprila, predvsem pa od maja 1937
številni in zelo burni.
Prof. Edvard Kocbek je bil kot pesnik navzoč tudi v vesteh v Slovencu, kjer so v začetku marca 1937 v pogovorih z mlajšimi literati,
pogumnimi, »ki jim ni mar sumničenja in zavračanja, ker se zavedajo odgovornosti in
vršijo svoje poslanstvo v trpljenju in boju«, predstavili tudi njegove misli.Slovenec, 7. 3. 1937, št. 55a, 9.Slovenec, 13. 4. 1937, št. 83a,
5.Slovenec prinesel vrsto
odklonilnih stališč do njegovega Premišljevanja o Španiji.
Toda v rubriki Kulturni obzornik v Slovencu 22. aprila 1937
objavljena uvodna informacija o vsebini prve številke jubilejnega letnika je bila
Kocbekovemu eseju naklonjena. Članek ji je bil »tehten dokaz iskrenega in krčevitega
iskanja za resnico, ki je tako rada na pol zakrita v človeški službi. Ta razprava bo
brez dvoma lahko služila mnogemu razčiščenju in bo sprožila še več misli in
pogledov.« Pričakovali pa so tudi drugačna mnenja. Še en prispevek je v tisti
številki revije Dom in svet odpiral španske teme – pod
naslovom Smrt Miguela de Unamuna je Mirko Javornik predstavil
znamenitega španskega filozofa, nasprotnika Francovih nacionalistov, »njegovo
osebnost in položaj v zmedah sodobne Španije«.Slovenec, 22. 4. 1937,
št. 91a, str. 5.Premišljevanje o
Španiji je res sprožil več misli in pogledov pa tudi dejanj. Revija Dom in svet je morala zamenjati uredništvo, stališča v
Kocbekovem članku, ki bi lahko vzbudila napačne sodbe o Cerkvi ali celo sovraštvo do
nje, je odklonil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, stavek o herezijah kot
duhovnem junaštvu pa izrecno zavrnil.Kriza revije Dom in svet leta
1937, Zbornik dokumentov (Ljubljana: Založba ZRC 2001; 2010
(elektronska izdaja)), http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:kdis/VIEW/. Škof je v Ljubljanski škofijski list 2. 8. 1937, 113–14, zapisal,
da je Kocbekov članek »po vsebini in obliki zmožen vzbuditi v čitateljih
krivične sodbe o katoliški cerkvi in mržnjo do nje. Stavek: 'Vse herezije in
odpadi so bili navadno očitna dejanja, duhovno junaštvo prepričanih ljudi, ki se
po svoji vesti odločajo za večjo in boljšo resnico,' je, kakor je zapisan,
popolnoma zmoten in nasprotuje stališču in nauku katoliške cerkve.« ̶ Kriza revije Dom in svet leta 1937, 278–79.Kriza revije
'Dom in svet' leta 1937Kriza
revije Dom in svet leta 1937, 427–50.
Vprašanja revolucije in demokracije, fašizma in komunizma ter državljanske vojne iz
tridesetih let 20. stoletja imajo svoj aktualni pomen tudi zaradi slovenske medvojne
izkušnje. Tudi vprašanja nasilja, t. i. »rdečega terorja« na republikanski strani
ter dolgotrajnega in masovnega »belega terorja« Francovih sil, lahko ob vprašanjih
sprave spremljamo s primerjavo z našo medvojno in povojno tragično izkušnjo,
vključno z vprašanji številnih lokacij žrtev skupinskih pobojev, tu večinoma žrtev
na republikanski strani.White Terror (Spain) - Wikipedia, the free encyclopedia, http://en.wikipedia.org/wiki/White_Terror_(Spain). Red Terror (Spain) - Wikipedia, the free encyclopedia,
http://en.wikipedia.org/wiki/Red_Terror_(Spain). The Association for the Recovery of Historical Memory (Društvo za
oživitev zgodovinskega spomina / Asociación para la Recuperación de la Memoria
Histórica – ARMH), pridobljeno 1. 3. 2015, http://en.wikipedia.org/wiki/Association_for_the_Recovery_of_Historical_Memory.
Congreso Posguerras obeležila Fakulteta za geografijo in zgodovino
Univerze Complutense v Madridu (Facultad de Geografía e Historia de la Universidad
Complutense de Madrid).Facultad de Geografía e Historia. Universidad
Complutense de Madrid, pridobljeno 1. 3. 2014, http://geografiaehistoria.ucm.es/congreso-posguerras-75-aniversario-de-la-guerra-civil-espanola.Actas del Congreso Posguerras: 75 aniversario del fin de
la guerra civil española / Proceedings of the Congreso Posguerras, ur.
Gutmaro Gómez Bravo in Rubén Pallol (Madrid: Pablo Iglesias, 2015), pridobljeno
4. 2. 2016, http://www.ssolski-muzej.si/files/events/8845-sustarbranko.pdf.Premišljevanja 75 let po koncu španske državljanske vojne,
dostopno tudi na portalu Sistory.Zgodovina Slovenije –
SIstory, pridobljeno 15. 10. 2014, http://sistory.si/SISTORY:ID:26851.
V članku Premišljevanje o Španiji je Kocbek pogumno opozoril
na »tragično razdeljeno resnico o Španiji« in izpodbijal »predrzno fašistično
trditev […] da je državljanska vojna v Španiji verska vojna. Vzroki strašnega
obračuna v Španiji namreč niso verski, ampak družabni« (družbeni bi rekli
danes).Premišljevanje o Španiji, 92.Slovencu junija 1937 poudaril tudi pisec uredniškega komentarjaKriza
revije 'Dom in svet' leta 1937 kot avtorja članka navaja glavnega
urednika Slovenca Ivana Ahčina ali zunanjepolitičnega
urednika Alojzija Kuharja ali Lamberta Ehrlicha. ̶ Kriza
revije 'Dom in svet' leta 1937, 241.Slovenec, 20. 6. 1937, št. 138a, 2.Veselje evangelija/Evangelii
gaudium.Evangelii gaudium: § 59. Zavračanje
družbene neenakosti, ki rojeva nasilje. »Ubogi in najrevnejša ljudstva so
obtoženi nasilja, toda brez enakih možnosti najdejo različne oblike agresije in
vojne rodovitna tla, ki bodo prej ali slej povzročila eksplozijo. Dokler
krajevna, narodna ali svetovna družba del same sebe na obrobjih prepušča usodi,
ne bo nobenih političnih programov, niti zakonitih prisil ali nadzornih
sistemov, ki morejo neomejeno zagotoviti mir. To se ne zgodi ne le zato, ker
družbena neenakost izziva nasilne odzive tistih, ki so izključeni iz sistema,
ampak tudi zato, ker je družbeni in gospodarski sistem krivičen v korenini.« ̶
Papež Frančišek, Veselje evangelija = Evangelii gaudium:
apostolska spodbuda, prev. Anton Štrukelj (Ljubljana: Družina, 2014),
37–38, pridobljeno 15. 4. 2015,http://katoliska-cerkev.si/media/datoteke/Cerkveni%20dokumenti%20140.pdf.
Tragična španska državljanska vojna je že sodobnikom v slovenskih zapisih o vojni
prinesla tudi danes presenetljive oznake sprtih strani: tako Slovenski list (Buenos Aires) januarja 1939 v poročilih o položaju v
Španiji vladne sile označuje kot republikance, nasprotno stran, nacionaliste, ki so
se leta 1936 z vojaškim udarom uprli tej vladi, pa kot »revolucionarce«,
revolucionarno vojsko.Slovenski list, Periódico de la
Colectividad Yugoeslava 9, 6. 1. 1939, št. 103, 1,
URN:NBN:SI:DOC-M2K9B2VT from http://www.dlib.si.Kulturni dom Španski borci, arh. Oton Jugovec, 1981, pridobljeno 15.
4. 2014, http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=19.No pasaran! Zbirka dokumentov Združenja bivših
španskih borcev, pridobljeno 15. 4. 2014, http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=16&lang=slo.
O španski državljanski vojni je v slovenščini dostopnih nekaj prevodov del (E.
Hemingway; T. Hugh; P. Broué in É. Témime; G. Orwell),Komu zvoni
(Ljubljana: Cankarjeva založba, 1950). André Malraux, Upanje (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1957, 1984²). Thomas Hough, Španija proti Španij: Kronika državljanske vojne
(Ljubljana: Cankarjeva založba, 1969). Pierre Broué in Émile Témime, Španska revolucija in državljanska vojna (Ljubljana:
Cankarjeva založba, 1986). Martin Blinkhorn, Demokracija in
državljanska vojna v Španiji 1931–1939 (Ljubljana: Znanstveno in
publicistično središče, 1995). George Orwell, Poklon
Kataloniji (Ljubljana: Modrijan, 2009).Naši Španci: Zbornik (Ljubljana: Borec,
1978).Svet
med vojnama 1918–1939 (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966). Peter
Vodopivec, »Zgodovinopisje in španska državljanska vojna,« v: Španska revolucija in državljanska vojna (Ljubljana: Cankarjeva
založba, 1986), 477–86. Peter Vodopivec, »O Orwellovem 'premišljevanju' o
Španiji. Spremna beseda,« v: Poklon Kataloniji
(Ljubljana: Modrijan, 2009), 227–48.Prispevki za novejšo
zgodovino 50 (2010), št. 2: 67–108, pridobljeno 15. 4. 2014, . http://www.sistory.si/SISTORY:ID:20534. Študija predstavlja španske
borce iz Jugoslavije: v primerjavi s seznamom iz leta 1971 s 1664 osebami se je
ta seznam povečal na 1927 oseb »jugoslovanskega« izvora, med temi je bilo 574
Slovencev. – Ibid., 89.Slovenci v španski državljanski
vojni, ki je potekal februarja 2010 v Kopru pod pokroviteljstvom Vlade
Kraljevine Španije.Slovenci v španski državljanski vojni/Eslovenos en la Guerra
Civil Espagnola/Slovenians in the Spanish Civil War (Koper: Združenje
borcev za vrednote NOB Koper; Združenje protifašistov in borcev za vrednote NOB
Koper, 2010), pridobljeno 15. 4. 2014, http://www.zb-koper.si/dosje/zbornik-spanski-borci.pdf.
Nemara je ena prvih šolskih predstavitev te teme do nas prišla prav med drugo
svetovno vojno, ko je pod italijansko okupacijo leta 1942 v slovenščini izšel prevod
italijanskega učbenika rimskega univerzitetnega profesorja Zgodovina za srednje in sorodne šole. V njem Pietro Silva (1887–1954) na
kratko omenja odnose Italije z Anglijo in Francijo v tridesetih letih 20. stoletja.
Leta 1936 je v Franciji zmaga skrajnih levičarskih strank (Ljudska fronta)
poslabšala njene odnose »s totalitarnimi državami (Italijo in Nemčijo) in usmeril[a]
francosko politiko k Rusiji. Sledil je francosko-ruski poseg v Španiji proti
Francovim nacionalistom in proti italijanskim in nemškim prostovoljcem.«Zgodovina za
srednje in sorodne šole (Ljubljana: Pokrajinska šolska založba, 1942),
241.
Na šolske učbenike niso vplivala le prevladujoča politična stališča in vrednote v posamezni državi in obdobju, temveč tudi poznavanje tematike pri zgodovinarjih in spreminjajoči se šolski sistem in učni načrti v Sloveniji kot delu Jugoslavije in po 1991 kot samostojni državi. Šele reforma leta 1958 je postavila temeljno obliko enotne osemletne osnovne šole in štiriletnih gimnazij in drugih srednjih šol. Tematiko 20. stoletja so učenci pri pouku zgodovine obravnavali v zadnjem (osmem) razredu osnovne šole in zadnjem (četrtem) razredu gimnazije. Na učbenike so vplivale tudi spremembe srednjega usmerjenega izobraževanja po letu 1980 in nato posebej prehod v demokratično družbo in samostojno državo v začetku devetdesetih let 20. stoletja, ki mu je sledila tudi prenova pouka zgodovine. Ob tem so se učbeniki od devetdesetih let naprej spreminjali tudi oblikovno, postajali vedno bolj polni barv, privlačne opreme, nekdaj en predpisan učbenik pa je zamenjala večja pestrost izbire. Odkar je osemletno osnovno šolo pri nas sredi devetdesetih let postopoma zamenjala devetletka, je zgodovina 20. stoletja obravnavana v devetem razredu.
Besedilo v učbenikih zgodovine, ki so jih več desetletij uporabljali štirinajst- ali
petnajstletni učenci pred in po šolski reformi leta 1958, je špansko državljansko
vojno predstavilo s tedaj običajnim političnim besednjakom v poglavju »Boj ljudskih
množic proti fašizmu in nacizmu«. Učbenik Zgodovina
za IV. razred nižjih gimnazij (1956) so napisali trije
vplivni marksistični zgodovinarji (Ferdo Gestrin in Jože Heinz s pedagoškimi in
didaktičnimi izkušnjami ter Metod Mikuž kot univ. prof. za novejšo zgodovino).
Predstavili so »Ljudsko fronto« kot obliko delovanja komunistične partije v
posameznih deželah in na kratko, v osemnajstih vrsticah, opisali tudi Španijo: po
zmagi na volitvah je Ljudska fronta leta 1936 »začela preoblikovati Španijo v
domovino delovnega ljudstva«. Sledila sta odpor španske velike buržoazije in upor
generala Franca, ki sta ga s četami in letali podprli Nemčija in Italija, Francija
in Anglija pa sta s politiko nevmešavanja ostali nevtralni. Republikansko stran so
podprle antifašistične mednarodne brigade, v katere so komunistične »partije vsega
sveta in številna druga demokratična gibanja« pošiljali prostovoljce, med njimi je
bilo mnogo jugoslovanskih. O vojni ni napisanega veliko – omenjajo znamenito bitko
ob Guadalajari spomladi 1937, »v kateri so doživeli fašisti velik poraz«,
nadaljevanje vojne in njen konec spomladi 1939 z zmago generala Franca, »ki ga je
podprla vsa svetovna reakcija«. Učbenik piše še o umiku borcev internacionalnih
brigad čez Pireneje v Francijo, kjer so jih razorožili in poslali v koncentracijska
taborišča, nato pa teme sklene: »Zmagovita španska reakcija pa je uvedla v Španiji
strahovit fašistični teror«. Enako besedilo kot učbenik iz leta 1956 ima tudi
učbenik istega avtorja Zgodovina za VIII. razred osnovne
šole (M. Mikuž), saj je bil po šolski reformi, ki je uveljavila osemletno
osnovno šolo in štiriletne gimnazije, namenjen otrokom iste starosti. Ta učbenik so
v šolah uporabljali vsaj še v sedemdesetih letih 20. stoletja. A poznejše izdaje
učbenika zaradi skromnejše opreme niso imele fotografije uniformiranih borcev »ene
od številnih mednarodnih brigad v Španiji«. Zgodovina za IV.
razred nižjih gimnazij (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1956), 161–62.
Ferdo Gestrin, Jože Heinz in Metod Mikuž, Zgodovina za VIII.
razred osnovne šole (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1963),
139.
Tudi gimnazijski učbenik Zgodovina za četrti razred
gimnazij je sredi šestdesetih let 20. stoletja napisal Metod Mikuž.
»Nesrečna državljanska vojna v Španiji« je obravnavana med velikimi dogodki svojega
časa, ko sta se »oblikovala nova dva imperialistična tabora«, ki sta se kasneje
spopadla v drugi svetovni vojni. Zmage Ljudske fronte januarja 1936 na volitvah se
je »zbala vsa španska buržoazna reakcija«. Kot začetek državljanske vojne je
predstavljen vojaški udar (puč) dveh generalov (Franco, Mola) julija 1936. Spopadli
so se vladi zvesta vojska (republikanci), ki so jo podprli številni prostovoljci z
vseh koncev sveta (komunisti in demokrati), tudi iz Jugoslavije, in »pučisti ali
nacionalisti« na drugi strani, ki sta jih podpirali Italija in Nemčija. »Te
nacionalistične ali frankistične čete« so povezale severno in južno fronto, niso pa
zavzele Madrida. »Boji so trajali v nesrečni deželi z menjajočo se srečo vse do
začetka aprila 1939«, ko se je vojna končala z zmago nacionalističnih sil. Borci
mednarodnih brigad – ti so v učbeniku predstavljeni tudi s fotografijo pohoda
vojaške enote – so se v glavnem prebili do Francije, kjer pa jih je tedanja vlada
»vtaknila v koncentracijska taborišča«. Med njimi je bilo »tudi nekoliko
Jugoslovanov«. Špansko državljansko vojno je nato učbenik kar podrobno predstavil v
mednarodnih dimenzijah, tudi vpliv Sovjetske zveze, kjer je bila to »doba strašnih
procesov« od avgusta 1936 do konca 1938.Zgodovina za četrti razred gimnazij
(Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1967), 70–72.
Manj podrobni so bili učbeniki za srednje tehniške, druge srednje in
poklicne šole (1967, 1970), ki so pisali o številu jugoslovanskih
prostovoljcev na strani republikancev (omenjajo jih le 1200, od katerih jih je 600
padlo) in razlagali poimenovanje »peta« kolona (za »fašistično izdajalsko reakcijo v
Madridu«). Pojem pete kolone razlagajo tudi naši najnovejši učbeniki. Po porazu
republikancev – do česar je prišlo zaradi izdajstva pete kolone in velike pomoči
Nemčije in Italije – je v tujino odšlo pol milijona ljudi, največ v Mehiko.Zgodovina za srednje tehniške in druge srednje šole
(Ljubljana: Dopisna delavska univerza, 1970), 107–08.Gradivo za pouk predmeta zgodovina
(Ljubljana: Dijaška založba na Ekonomski srednji šoli, 1967 (predelana izdaja)),
74–75.Zgodovina za poklicne šole,
1970) predstavlja, kako so komunistične »partije in mnoga napredna gibanja v svetu«
z mednarodnimi brigadami podprli vladne čete, »ki so vodile obrambno vojno proti
fašizmu«. Učbeniki včasih navajajo, da je med temi prostovoljci bilo 1500
jugoslovanskih borcev,Zgodovina za poklicne šole (Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 1970), 83–84.Zgodovina za tehniške šole (Ljubljana: Državna
založba Slovenije, 1972), 193.Zgodovina za tehniške šole (Ljubljana:
Državna založba Slovenije, 1972), 193, 198. Branko Božič in Štefan Trojar, Zgodovina za tehniške šole (Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 1980), 184, 188.Zgodovinska čitanka (Š. Zadnik, I. Križnar,
1973), ki so jo občasno uporabljali tudi pri gimnazijskem pouku. Tam je objavljen
spominski zapis slovenskega udeleženca španske državljanske vojne, ki je od novembra
1936 sodeloval v bataljonu Garibaldi na zahodnem delu fronte v bitki pri kraju
Pozuelo de Alarcón.Zgodovinska čitanka za osmi razred […]
(Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1973), 33–35.Delovni zvezek (T.
Weber, 1979). Ta je poudarjal vlogo komunistične partije Španije, pučiste in
revolucionarje, sodelovanje Jugoslovanov ter tujo pomoč obema taboroma.Zgodovina 8:
delovni zvezek za 8. razred osnovne šole (Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 1979), 14.Zgodovina 8:
Vaje), ki so leta 1990 izšle pri DZS v četrtem ponatisu. Na štirinajsti
strani so opozarjale učence na okoli 1500 pripadnikov internacionalnih brigad in jih
(z navedbo »preberi knjige: Španska revolucija Pierra Brova […]«) vabile k branju
dela Španska revolucija in državljanska vojna P. Brouéja, E.
Témima pa tudi romana E. Hemingwaya Komu zvoni.Zgodovina 8:
vaje (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990, 4. izd.). Med letoma
1987 in 1991 je izšlo pet izdaj.
Vplivna avtorja učbenikov zgodovine do začetka devetdesetih let 20. stoletja Branko
Božič in Tomaž Weber sta pripravila tudi učbenik za osmi razred osnovne šole Zgodovina 8, ki je prvič izšel leta 1973, doživel več
izdaj in bil še zadnjič tiskan leta 1991 v četrtidelno dopolnjeni izdaji. Pri temi
»Odpor proti fašizmu – ljudskofrontno gibanje« so predstavljeni »[p]rvi spopadi
fašističnih in demokratičnih sil v Španiji«. Socialnim reformam oblasti Ljudske
fronte je nasprotovala »vsa španska reakcija, od katoliške cerkve do buržoazije«.
Španija se je vojaško razdelila na republikanski tabor z mednarodnimi prostovoljci,
»ki so jih v Španijo pošiljale predvsem komunistične partije«, in na tabor
nacionalistov. Besedilu učbenika sledijo vprašanja. Španski borci mednarodnih brigad
(prostovoljci) so postali bolj opazen del vsebine te teme. Poleg navedbe »okrog 1500
jugoslovanskih prostovoljcev, med njimi čez 500 Slovencev«, učbenik opozarja na
njihovo poznejšo vojaško vlogo že v začetku partizanskega gibanja leta 1941. Učbenik
dopolnjujeta še fotografija borcev v strelskem jarku (jugoslovanski borci
internacionalnih brigad na položaju) in fotografija ruševin bombardirane
Barcelone.Zgodovina 8 (Ljubljana: Državna založba Slovenije,
1991, 4. delno dopolnjena izdaja), 43–44.
Po letu 1980 so dijaki s šolsko reformo dobili tudi nove učbenike. Za pouk zgodovine
20. stoletja je učbenik treh avtorjev (B. Božiča, T. Webra, J. Prunka) z naslovom
Novejša zgodovina (Zgodovina 2) zelo podrobno
predstavil špansko temo: pri volilni zmagi Ljudske fronte februarja 1936 omenjajo
tudi podporo anarhistov. Upor zoper zakonito vlado »so generali opravičevali s
pretvezo, da ščitijo nacionalne vrednote Španije pred socializmom, komunizmom in
brezboštvom, ki ga podpira vlada«. Učbenik posebej poudarja, da je v republikanskem
delu Španije v času te vojne potekala »tudi socialna, celo socialistična revolucija«
s pomembno vlogo revolucionarnih socialističnih in anarhističnih sindikalnih
odborov. Kot predstavlja učbenik, je bila ta spontana socialistična revolucija
»dejanska inačica boljševiške oktobrske revolucije«. Republikanske sile so spomladi
1937 »zavrle revolucionarni zagon španskih delavskih množic«, kar je predstavljeno
kot politična napaka Kominterne in KP Španije. Na poraz republikancev je vplivala
tudi razcepljenost republikanskega tabora. Temo je končala spodbuda srednješolcem z
več kot dvanajstimi vprašanji.Srednje usmerjeno izobraževanje:
Novejša zgodovina –Zgodovina 2 (Ljubljana: Državna založba Slovenije,
1980), 51–63.
V malo kasnejšem srednješolskem učbeniku že omenjenih dveh avtorjev (B. Božič, T.
Weber Zgodovina 2, 1986) je ta čas predstavljen s
podobnimi poudarki, a bolj strnjeno, Španija od 1936 do 1939 pa kratko na dveh
straneh. V učbeniku sta tudi dve sliki s podnapisi; na eni je general Franco, na
drugi pa borci bataljona Đuro Đaković v Španiji kot primer 1500 jugoslovanskih
članov mednarodnih brigad. Na koncu besedila učbenik predlaga učencu še branje
sestavkov iz Zbirke zgodovinskih virov o španski državljanski
vojni in ga spodbuja, naj oceni delež Jugoslovanov s pomočjo treh knjig o tej
temi.Srednje izobraževanje: skupna vzgojnoizobrazbena osnova:
Zgodovina 2 (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1986), 83–84.
Novi učbeniki od devetdesetih let 20. stoletja. V devetdesetih
letih 20. stoletja so družbene in politične spremembe vplivale tudi na šolo. Učbenik
za določeni razred ni bil le en sam, ampak sta se pojavljali možnosti izbire in
tekmovanja založnikov. Tej pestrosti se je pridružila tudi bogatejša oblika z
barvnim tiskom. Tako je založba DZS v začetku devetdesetih let pripravila privlačen
učbenik za osmi razred osnovne šole z naslovom 20.
stoletje (Branimir Nešović, Janko Prunk, 1993). Naša tema je z različnimi
podrobnostmi predstavljena na dveh straneh v poglavju »Ogrožanje svetovnega miru
1931–1939«. Omenjeni so vmešavanje Sovjetske zveze v delovanje Ljudske fronte v
Španiji, parlamentarna zmaga Ljudske fronte in reforme, državni udar in »krvava
državljanska vojna«, ki se je končala z zmago nacionalista generala Franca. Ta je
zmagal zaradi nemške in italijanske pomoči (prvič so sistematično bombardirali cela
mesta) ter discipline v svoji vojski – slednje učbeniki omenjajo prvič; prav tako
učbenik poudarja smrtne žrtve med civilisti, udeležbo žensk v vojni na republikanski
strani in Slovenca Josipa Križaja, letalca v republikanski armadi, ki so ga oktobra
1936 sestrelili italijanski piloti. V enotah republike je bilo med Slovenci veliko
levo usmerjenih intelektualcev, navajajo okoli 1600 prostovoljcev iz Jugoslavije
(500 iz Slovenije). Poleg fotografije letala o Španiji pričujeta še slika Salvadorja
Dalija (ob njem se kot nasprotniki frankističnega puča omenjajo pesnik Federico
García Lorca, filozof M. Unamuno, pisatelj E. Hemingway in slikar P. Picasso z Guernico) in fotografija udeležencev vojne.20.
stoletje: Zgodovina za 8. razred osnovne šole (Ljubljana: Državna
založba Slovenije, 1993, 2. izd.), 50–51.
Slovenski osmošolci so lahko od leta 1997 naprej uporabljali učbenik zgodovine treh
avtorjev (Ane Nuše Kern, Dušana Nećaka, Boža Repeta) Naše
stoletje, ki so ga pripravili dva prof. novejše zgodovine na Univerzi v
Ljubljani in osnovnošolska učiteljica kot praktik, izdala pa založba Modrijan.
Španski državljanski vojni so namenili dve ilustrirani strani pri poglavju »Na poti
k drugi svetovni vojni«. Likovno je tema opremljena s fotografijo predaha med boji v
Barceloni (1936) z dvema oboroženkama v ospredju, s Picassovo sliko Guernica (1937) z upodobitvijo fašističnega bombardiranja
tega baskovskega mesta in fotografijo spomenika zmage generala Franca, ki je ostal
na oblasti do smrti leta 1975. Besedilo pa predstavlja ključne elemente razvoja od
koalicijske Ljudske fronte in socialnih reform ter vojaškega udara proti
republikanski vladi leta 1936. Pri nemški in italijanski podpori upornikom izstopata
preizkušanje orožja in bombardiranje mest, pri pomoči republikanski strani pa pomoč
Sovjetske zveze in njeno neposredno vmešavanje v španske zadeve ter večanje moči
komunistov, »ki so zahtevali izvedbo revolucije«. Omenjena so nesoglasja v
republikanski vladi, ki so vplivala na poraz republikanske vojske spomladi 1939.
Predstavljeni sta tudi nevtralnost demokratične Evrope in pomoč republikanski
strani, ki jo je pomenilo 30.000 pripadnikov mednarodnih brigad, »med njimi kakih
500 iz Slovenije«.Naše stoletje: zgodovina za 8. razred
osnovne šole (Ljubljana: Modrijan, 1997, 1. izd.), 63–64., od sedme izdaje 2005 pa je namenjen le za deveti
razred tedaj reformirane osnovne šole. V letu 2015 je v tisku deveta izdaja tega
učbenika. Učbenik Naše stoletje je izšel tudi za
madžarsko-slovenske dvojezične šole, in to v dveh zvezkih (1. izd. 2005–2006; 2.
izd. 2010, 2014).Naše stoletje: zgodovina za
9. razred dvojezične osnovne šole = Századunk: történelem a kétnyelvű
általános iskolák 9. osztálya számára, prev. Magdalena Bohnec
(Ljubljana: Modrijan, 2005–2006).Naše stoletje izdali tudi v prilagojeni različici za
slabovidne učenceNaše stoletje: zgodovina za 9. razred osnovne
šole: učbenik, prilagojen za slabovidne učence, ur. Roman Brvar
(Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 2007).Naše stoletje
[Braillova pisava]: zgodovina za 9. razred osnovne šole:
učbenik, prilagojen za slepe učence, zv. 4, ur. Roman Brvar (Ljubljana:
Zavod za slepo in slabovidno mladino; Zveza društev slepih in slabovidnih
Slovenije, 2007).Šolski razgledi, 7. 3. 2014, št. 5.
Alternativni osnovnošolski učbenik za zgodovino Koraki v času:
20. stoletje (Ljubljana: DZS, 1997), prav tako delo treh avtorjev (Ervina
Dolenca, Aleša Gabriča, Marjana Rodeta), ima že na naslovnici del Picassove slike
Guernica. S Španijo so se učenci v tem učbeniku srečali
že pri temi kriza demokracije (po prvi svetovni vojni, str. 36), več o njej pa je
zapisano v obravnavi tridesetih let 20. stoletja. Učenci so ob zemljevidu Evrope in
dveh ilustracijah (Picassova Guernica, general Franco)
spremljali ljudskofrontno gibanje in še posebej razvoj v Španiji, ki je po osmih
letih diktature leta 1931 postala demokratična republika. Ljudska fronta je po zmagi
leta 1936 uvajala reforme v korist delavstva, ki so omejevale industrialce,
veleposestnike (tudi Cerkev) in vojsko, kar je sprožilo vojaški upor. Predstavljena
sta vloga zahodnih držav, Sovjetske zveze in število članov mednarodnih brigad, tudi
iz Slovenije. Za Nemčijo in Italijo na strani upornikov je bila španska državljanska
vojna dober poligon za preizkušanje orožja, v zvezi z bombardiranjem baskovskega
mesta Guernica sta predstavljena napad nemških letal na nevojaški cilj in velik
pokol civilnega prebivalstva, ki mu je sledil. Besedilo omenja razhajanja v Ljudski
fronti, »ker so skušali komunisti hkrati z obrambo republike izvesti tudi
revolucijo« (str. 47–48), ne pa liberalno-komunistične zadušitve revolucionarnega
gibanja v Barceloni konec leta 1936. Učbenik poudarja, da se je ob španski
državljanski vojni večina evropskih strank, gibanj in organizacij opredelila za eno
od bojujočih se strani, kar je pomembno tudi za razvoj na Slovenskem. Zaupanje v
demokracijo je bilo omajano, ljudje pa »vse bolj razdeljeni med dve skrajnosti: ali
večjo nevarnost predstavlja komunizem ali fašizem«. Temo zaključita zmaga generala
Franca spomladi 1939 in podatek, da je fašizem v Španiji preživel vse do njegove
smrti leta 1975 (str. 48). Med novimi pojmi pa učbenik seznanja učence še s pojmom
»peta kolona« v primeru zavzetja Madrida kot primerom notranjega delovanja v korist
zunanjega sovražnika (str. 49).Koraki v času. 20.
stoletje: zgodovina za 8. razred osemletke in 9. razred devetletke
(Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2002), 35–36, 47–49.
Pri srednješolskih učbenikih lahko omenimo, da je njihov pristop
k tej temi, ki je glede na učni načrt sprva bolj podroben, pozneje omejen na glavne
poudarke španske državljanske vojne. Ta je predstavljana kot del dogajanja pred
drugo svetovno vojno in pri idejnih nasprotjih poudarja tudi vlogo intelektualcev.
Španska državljanska vojna je z nekaj domačimi in mednarodnimi poudarki
predstavljena tudi v priročnikih za učitelje in učence, v
zgodovinskih virih in v šolskih zgodovinskih atlasih, bolj podrobno v novejših.
Šolski zgodovinski atlas (Ljubljana: DZS, 1994) tako z besedilom, sliko (Guernica kot umetniško opozorilo na grozote totalne vojne) in
zemljevidom poteka vojne zgoščeno informira o državljanski vojni v Španiji.Šolski zgodovinski atlas (Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 1994), 47. Dvajseto stoletje v zgodovinskih virih, besedi in sliki, ki
predstavlja Evropo in svet med obema vojnama (T. Weber, D. Novak, 1996).20. stoletje v virih, besedi in sliki, zv. 2: Evropa in svet med obema
vojnama 1918–1939 (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1996), 40–41,
44–48.
Španska državljanska vojna je zelo obsežno predstavljena v učbeniku Boža Repeta za
četrti razred gimnazije Naša doba: oris zgodovine 20.
stoletja. Uvodoma je predstavljen razvoj Španije od leta 1918 do
februarskih volitev leta 1936, nato sledi zemljevid Španije v začetku vojaškega
upora z besedilom do padca Madrida 10. marca 1939. Osrednje besedilo predstavlja
vojne izgube (milijon ljudi, še 250.000 republikancev pa da po vojni pobiti Franco)
in število tuje pomoči: 70.000 vojakov in 8.000 fašističnih prostovoljcev na eni in
30.000 prostovoljcev v mednarodnih brigadah na drugi strani. Predstavljeni so tudi
obračuni komunistov s trockisti in anarhisti, predsednik Caballero kot resnični
demokrat, ki je preprečil boljševiško revolucijo in krotil revolucionarno nasilje.
Vojna v Španiji je za Evropo pomenila opredeljevanje proti fašizmu; v Sloveniji je
to pomenil esej E. Kocbeka. S sliko so predstavljeni jugoslovanski prostovoljci v
oficirski šoli. Od okoli 1500 prostovoljcev iz tedanje Jugoslavije se omenja več kot
400 (nekoliko premalo) prostovoljcev iz Slovenije. Večina od teh, ki so preživeli,
je med drugo svetovno vojno sodelovala v partizanskih enotah. Učbenik predstavi
prostovoljce tudi na frankistični strani: bili so iz Italije, Portugalske, Nemčije
in tudi Irske. Posebej je med kulturniki naklonjenimi republikanski strani
predstavljen pesnik F. G. Lorca s sliko in zapisom o krutosti državljanskih vojn, v
kar obsežnem zapisu pa tudi filozof M. Unamuno in znani umetniki, ki so nasprotovali
vojni (Dali in Picasso).Naša doba, oris zgodovine 20. stoletja: Učbenik za 4. razred
gimnazije (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1995), 80–81. Izšli
sta tudi izdaji 1996, 1997.
Naslednji gimnazijski učbenik, ki ga je pod naslovom Sodobna
zgodovina že po novem učnem načrtu (1996) pripravil Božo Repe, sicer tudi
soavtor osnovnošolskih učbenikov, v primerjavi z učbenikom Naša
doba prinaša krajša besedila. Špansko državljansko vojno obravnava v
posebnem poglavju (str. 69–70), ki se konča z razlago manj znanih besed (falanga,
trockist) in s tremi vprašanji. Vprašanja se nanašajo na vzroke vojne, na povezavo
med pomočjo Ljudski fronti in opredeljevanjem za demokracijo ter na Slovence v
mednarodnih brigadah. Tudi fotografije so tri: parada zmagovitih Francovih sil v
Barceloni 26. 1. 1939, plakat Joana Miroja Pomagajte Španiji
(Joan Miró, Aidez l'Espagne) in Aleš Bebler kot španski borec iz Slovenije med
španskimi pionirji (učenci). Besedilo učbenika obravnava že razvoj Španije po letu
1918 s številnimi reformami delavske zakonodaje, vojske, šolstva in družbene vloge
Cerkve ter poskuse uporov. Zelo podrobno je predstavljena sestava Ljudske fronte
(zveza socialistov, levih meščanskih republikancev, trockistov, sindikalistov,
anarhistov, komunistov in dela monarhistov), ki je februarja 1936 zmagala na
volitvah. Nova vlada je nadaljevala z reformami, nadaljevali pa so se tudi politični
nemiri. Vojaški udar je razdelil Španijo na dva dela, razplamtela se je krvava
državljanska vojna, ki se je marca 1939 končala s Francovo zmago (str. 69). Učbenik
v povezavi s špansko temo informira še na zemljevidu migracij po prvi svetovni
vojni, od koder je razvidno, da je po državljanski vojni domovino zapustilo 160.000
Špancev (str. 49). Predstavljena je tudi italijanska in nemška vojaška pomoč
nacionalistom z letali (legija Condor), tanki in vojaštvom. Omenjena je še pomoč
Sovjetske zveze, »ki pa je podpirala predvsem komuniste«. Število prostovoljcev iz
tedanje Jugoslavije predstavi učbenik z »več kot 1500«, med njimi 400 Slovencev. Med
prostovoljci se omenjajo intelektualci, kot so André Malraux, Egon Kisch in Ernest
Hemingway. Predstavljene so tudi visoke izgube v vojni: padlih je več kot milijon
ljudi, »še 250 tisoč republikancev pa je v letih po vojni dal pobiti Franco«.
Španska državljanska vojna se je globoko zarezala v zavest Evrope, odnos do vojne pa
je pomenil tudi opredeljevanje do fašizma, a zaradi možnosti revolucije in pomoči
Sovjetske zveze usmeritev ni bila enotna. »Zlasti v katoliškem taboru, ki je
simpatiziral s frankisti«, je leta 1937 na Slovenskem odmeval republikancem
naklonjen članek srednješolskega profesorja in pesnika E. Kocbeka. Od vseh evropskih
fašizmov se je fašizem v Španiji obdržal najdlje, do leta 1975 (str. 69–70).Sodobna
zgodovina – zgodovina za 4. letnik gimnazij (Ljubljana: Modrijan, 2000
(2. izd.), 1998 (1. izd.), 2008).
Srednješolski učbenik Zgodovina 2 za tehniške in druge
strokovne šole (avtor je srednješolski profesor zgodovine in gimnazijski
ravnatelj Stane Brzelak) je bil leta 1992 dobro sprejeta novost. Besedilo omenja
Španijo najprej leta 1923 z diktatorjem Primom de Rivero. Španska državljanska vojna
pa je uvodoma predstavljena z intelektualci proti fašizmu: likovno je to Picassova
Guernica, kot žrtvi fašizma pa sta omenjena leta 1936
padla pesnik Lorca in filozof Unamuno. Besedilo s pomočjo predstavitve Ljudske
fronte, njene zmage na volitvah 1936, reform in upora generala Franca najprej
predstavlja podporo vojskujočim se stranem iz tujine. »Protivladne fašistične sile«
sta podprli Nemčija in Italija z orožjem in 60.000 vojaki, republikansko stran pa
mednarodne brigade s 30.000 prostovoljci iz 54 držav. Omenjeni so tudi glavni boji
(Guadalajara 1937, Guernica aprila 1937, Katalonija 1938 in Madrid marca 1939). »1.
aprila 1939 je general Franco objavil konec vojne […]« Sledili so obračuni z
republikanci in fašistična diktatura, ki se je obdržala do leta 1975. Besedilo
predstavi tudi žrtve vojne: več kot milijon življenj in več kot pol milijona
beguncev pred fašizmom. Po besedah avtorja učbenika je španska državljanska vojna
»pokazala premoč naci-fašističnih držav« in svetovni spopad je postal neizbežen,
pomenila pa je tudi prvo soočenje »fašizma in antifašizma, ki so ga na strani
španskih republikancev branili prostovoljci v mednarodnih brigadah«. Učbenik je do
leta 2010 doživel že osem ponatisov.Zgodovina 2, za tehniške in druge strokovne šole
(Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1992), 106–07. Leta 2010 je izšel 8.
natis.
Slovenski gimnazijci so lahko vzeli v roke tudi učbenik dveh avtorjev, ki sta
pripravila že osnovnošolski učbenik novejše zgodovine, Ervina Dolenca in Aleša
Gabriča, Zgodovina 4 (DZS, 2002, 2009), zraven je sodil
tudi delovni zvezek. Španske vsebine najdemo pri temi »Zaostrovanje razmer vodi v
novo vojno«, ki se najprej sprašuje »ali komunizem ali fašizem«, nato pa pri
predstavitvi španske državljanske vojne. Na dveh straneh učbenika sta tudi dve
ilustraciji: Picassova Guernica z občutkom groze ob nemškem
bombardiranju baskovskega mesta in fotografija bega prebivalcev iz osemindvajset
mesecev obleganega Madrida ter graf pomoči španskim fašistom (Italijani, Portugalci,
Nemci in Irci). Besedilo je po obsegu, vsebinsko in po formulacijah kar preveč
sorodno osnovnošolskemu učbeniku istih avtorjev (Koraki v času,
20. stoletje).Zgodovina 4, učbenik za 4. letnik gimnazije
(Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2002), 51, 55, 60–61. Zgodovina 4. Delovni zvezek za četrti letnik
gimnazije (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2003 (1. izd., 1.
natis)), 37–38.
Učbenik Zgodovina 4: učbenik za 4. letnik gimnazije je
pri DZS leta 2011 (in pozneje) izšel nekoliko predelan (avtorja Aleš Gabrič, Mateja
Režek). Španski državljanski vojni kot »zadnji 'generalki' pred izbruhom druge
svetovne vojne« je posvečeno novo besedilo, dve dotedanji sliki (Guernica, Beg iz Madrida) in ena nova: !No pasaran! – plakat z geslom republikancev. Nov je tudi
odlomek o izkušnji socializma iz ne dolgo pred tem v slovenščino prevedenega dela G.
Orwella Poklon Kataloniji (2009). Tema se zaključi z
vprašanjem in aktualizacijo iz tega odlomka (o skupnosti, kjer je upanje nekaj
običajnega). Besedilo vsebuje glavne podatke o razvoju Španije od leta 1918 in v
mednarodnih brigadah navaja »blizu 500 Slovencev«.Zgodovina 4, učbenik za 4.
letnik gimnazije (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2012 (2011: 1.
izd., 2013: 1. izd., 3. natis)), 54–55, pridobljeno 15. 4. 2014, http://vedez.dzs.si/datoteke/zgo4-sklop1.pdf.
Prenovljen osnovnošolski učbenik Koraki v času 9 (DZS
2013) je delo štirih avtorjev (A. Gabriča, M. Rodeta, T. Galonja, E. Dolenca) in
predstavlja vzpon totalitarizma, v katerega je vpeta tudi španska državljanska
vojna. Ta je sicer predstavljena kratko, v nekaj več kot dvajsetih vrsticah in z eno
fotografijo (Guernica) s komentarjem o bombardiranju leta
1937. A besedilo je premišljeno, precej enostavno in vsebinsko bogato. Predstavljeni
so pestro sestavljena Ljudska fronta (tudi anarhisti), njena zmaga na volitvah, upor
vojske in pomoč iz tujine (omenjenih je 500 prostovoljcev mednarodnih brigad iz
Slovenije) ter zmaga generala Franca in fašizma do leta 1975. Temo sklene odnos
gibanj in ljudi v Evropi do nevarnosti komunizma ali fašizma. V slovarčku pa je ob
besedilu razložen še »anarhizem«.Koraki v
času 9, 20. stoletje: učbenik za zgodovino v 9. razredu osnovne šole
(Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2013 (1. izdaja)), 23.
V obravnavi nasprotij pred drugo svetovno vojno je tema španske državljanske vojne v
učbenikih zgodovine v Sloveniji našla pomembno mesto že pred letom 1990 v
jugoslovanskem obdobju in tudi pozneje v času samostojne Slovenije, ko avtorji
učbenikov pišejo bolj široko in omenjajo tudi podrobnosti. Sprva, na primer, v
pestri sestavi Ljudske fronte niso bili omenjeni anarhisti, šele od sedemdesetih let
20. stoletja je bolj poudarjeno sodelovanje Jugoslovanov in posebej Slovencev na
strani republikancev v mednarodnih brigadah. Vključevanje teh podrobnosti v učbenike
je tudi rezultat razvoja znanstvenih raziskav. Po sodobnih raziskavah je število
prostovoljcev iz Jugoslavije večje od 1920, med temi je bilo 574 Slovencev.
As the topic of Spanish civil war excellently demonstrates the conflicts prior to
World War II, it was an important part of history textbooks for primary and
secondary schools both during the Yugoslav period before 1990 and in the
independent Slovenia. What is more, it seems that the topic has been discussed
to an even greater extent and more thoroughly in the recent decades. The authors
of early textbooks neglected the anarchists in their presentation of the Popular
front, and it was only after 1970s that they began emphasizing the participation
of Yugoslavs, especially Slovenians, in the International Brigades of the
Republican faction. Many details were included in textbooks due to scientific
research which indicated that there were more than 1920 Yugoslav members of the
International Brigades, among which 574 Slovenians. In their presentation of the
Spanish civil war, the authors of textbooks emphasized the politically
established value judgements and used terms that reflected the political
orientation of Yugoslavia. For example, in 1980s, some textbooks texts
demonstrated support for the revolution, whereas later only a preference for
democracy is clearly expressed. The same approach can be recognized in the field
of culture, where authors (artists, writers, poets and painters) who supported
the Republican faction, e.g. Picasso and Hemingway, are presented. At the same
time, textbooks point out the military operations carried out by the Nazi
Germany and Fascist Italy, particularly the bombing of the Basque town of
Guernica on 26th April 1937. Since the late 20th century, history textbooks have become
stylistically more diverse, more illustrated and printed in colour, and, to a
greater degree, the content has been influenced by teachers, co-authors and
reviewers. The possibility of choice is becoming more important in relation to
textbooks as well. The main purpose of textbooks is to familiarize students with
events of the Spanish civil war, various political tendencies during World War
II, the totalitarian regimes and experience drawn from them, while also teaching
about democracy.