1Konferenca z naslovom »Družine v Alpah« je potekala med 29. in 31. avgustom v prostorih Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, ki je bil skupaj s Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem in Inštitutom za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU tudi eden od organizatorjev. Partnerja konference sta bila tudi Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Mednarodno združenje za zgodovino Alp (AIHA/AISA/IGHA). Namen konference je bila poglobljena predstavitev tematik, povezanih z družinskimi odnosi, dediščinskimi vzorci, ekonomskim razvojem in družbenimi razmerji v alpskem prostoru ter nekaterih drugih ruralnih predelih evropskih držav.
2Konferenca se je pričela s podrobnim spoznavanjem delovanja in razvoja kraške vasi Tomaj in vpogleda vanju. V tem delu so se zvrstili prispevki z dveh panelov, katerih avtorji so bili dr. Alberto Mauchigna, dr. Meta Remec, dr. Jurij Hadalin, dr. Lev Centrih, dr. Polona Sitar in mag. Leonida Borondič. V njih so obravnavali uveljavljanje družbene elite v povojni tomajski družbi in spremembe v njeni sestavi, v njeni konceptualizaciji s sočasnim dvigom življenjskega standarda in prehranske potrebe ter prehrambno samooskrbo v vasi v 19. stoletju. Nekateri avtorji so se dotaknili tudi odraščanja, vpliva šolskega sistema in z njim povezanih ideologij na vaško mladino ter življenjske poti in vloge duhovnika Albina Kjudra na historiografsko obravnavo vasi in kolektivni vaški spomin.
3V višje ležeči alpski prostor nas je z analizo vzorcev dedovanja in velikosti družin v slovenskem alpskem svetu popeljal dr. Aleksander Panjek. Njegova predstavitev z naslovom »Vzorci dedovanja in velikost družine v slovenskem alpskem svetu (15.–19. stol.)« je obravnavala raznolikost (ne)deljivosti kmetij, velikosti družin in lastninske pravice v slovenskem alpskem svetu. Z alpskim prostorom na Apeninskem polotoku se je v svoji predstavitvi ukvarjal tudi dr. Alessio Fornasin, čigar predstavitev je obravnavala značilnosti družin in lastništvo kmetij v Italiji v letih 1930–1931. Prvi dan konference sta z obravnavo vidikov dosedanjega raziskovanja in preučevanja demografije, ekonomske zgodovine, družinskih in gospodinjskih razmerij ter sorodstvenih in feminističnih študij na širšem alpskem prostoru zaključila dr. Jon Mathieu in dr. Dionigi Albera.
4Drugi dan konference se je vsebinsko nadaljeval v hribovitih predelih, kamor sta nas s svojimi predstavitvami vpeljali dr. Markéta Skořepová in Sophie Fäs, ki sta predstavili razlike v institucionalni in neinstitucionalni (o)skrbi za posvojene otroke na hribovitem območju Češko-moravskega višavja in gorovja Šumava na Češkem ter pomembno vlogo babištva v odmaknjenih predelih švicarskega kantona Uri. Teme so se nato razširile na obravnavo uveljavljanja in delovanja podeželskih gospodarskih elit ter prenosa njihove gospodarske moči v severnoitalijanskem alpskem in predalpskem svetu med 16. in 18. stoletjem, ki sta jih predstavila dr. Giulio Ongaro in dr. Luca Mocarelli. Dr. Margareth Lanzinger je pojasnila gospodarsko in družbeno vlogo ter prakse dedovanja južnotirolskih lastnikov alpskih gostišč, sklop pa sta zaključila dr. Giacomo Bonan in dr. Claudio Lorenzini, ki sta pod drobnogled vzela družbeni, sorodstveni in ekonomski razvoj družin trgovcev z lesom v kontekstu modernizacije v italijanski pokrajini Benečija.
5Na konferenci smo spoznavali tudi strategije dedovanja in ženitne strategije, vzorce in prakse pomembnih tirolskih rodbin in družin iz Goriških brd. Prispevka o tem sta predstavili dr. Siglinde Clementi in Tanja Gomiršek, tematskih sklop pa je zaključila Nina Ošep z rekonstrukcijo upravljanja in porazdelitve virov pri dedovanju v Zgornji Savinjski dolini v 19. stoletju.
6Zadnji tematski sklop je obravnaval povezovanje članov v različnih družbenih ali geografskih skupnostih. Historične družbene dinamike v švicarskem kantonu Ticino so opisali Stefania Bianchi in Mark Bertogliati, ki sta predstavila selitvene dinamike, sorodstvena omrežja, notranje delovanje in družinski razvoj treh pomembnih družin iz vasi Sagno, in Alessandro Ratti, ki je s svojo predstavitvijo opisal zanimivo delovanje, pridobivanje članov in ohranjanje vzorcev vzajemnega sodelovanja znotraj verskih bratovščin med koncem 17. in zgodnjim 19. stoletjem. Dr. Miha Zobec in dr. Aleksander Panjek sta v ospredje postavila analizo koncepta botrstva kot pomembnega družinskega ali solidarnostnega razmerja na Krasu, dr. Andrea Pojer pa je s svojim prispevkom predstavil sorodstvene in družbene vezi znotraj družin tihotapcev s konji na območju Dolomitov v 17. stoletju.
7Konferenca se je v soboto, 31. avgusta, zaključila z obiskom dveh slovenskih gorskih vasic, (Nemškega) Ruta v Baški grapi na Tolminskem in Sorice na Gorenjskem, ki sta za raziskovanje Alp zanimivi predvsem zaradi svojega nastanka, ki je posledica višinske kolonizacije kmetov iz južnotirolske Pustriške doline.