1Med prelomi, ki so se vrezali v zgodovinsko podobo sveta, oktobrska revolucija leta 1917 s svojimi še dolgo v kasnejši čas segajočimi družbenimi, gospodarskimi in političnimi posledicami že dolgo priteguje pozornost svetovnega in domačega zgodovinopisja, vpliva na oblikovanje politik in budi zanimanje široke javnosti. Tedaj se je zamajal uveljavljeni politični red, izbruhnila je »svetovna revolucija vzhajajočih pričakovanj«, ki se je sčasoma dotaknila skrajnih točk zemeljske oble. Svetovna vojna, nacionalna gibanja in socialno-razredno nezadovoljstvo so delovali razkrajajoče in ustvarjalno obenem, odpirali so nove možnosti, navdihovali nova razmišljanja, oblikovali nove mentalne svetove. Zgodovinski pomen takratnega dogajanja so med drugim pokazala tudi radikalna ideološka in politična gibanja, ki jih je rodila moderna in jim je petrograjski oktober pomenil bodisi izhodišče bodisi poudarjen smisel njihovega delovanja. Njegova stota obletnica je ponudila lepo priložnost, da spregovorimo o novih spoznanjih in ovrednotimo dotedanja, ki jih je o tem problemskem polju spodbudilo raziskovalno iskanje. V Inštitutu za novejšo zgodovino (INZ) smo se zato prejšnje leto odločili, da pripravimo okroglo mizo o oktobrski revoluciji in preudarimo vprašanja, ki jih ta po enem stoletju ponuja. 24. oktobra 2017 so se tuji in domači raziskovalci novejše zgodovine zbrali na inštitutu in skozi problemsko razčlenitev Misliti o revoluciji: 100 let pozneje predstavili poglede, ki jih danes o njej izražajo v mednarodnem in slovenskem zgodovinopisnem prostoru.

2Pričujoča številka Prispevkov za novejšo zgodovino prinaša znanstvene obravnave, ki jih je vzpodbudila lanska okrogla miza. Avtorji številke – Andreas Schulz, Anton Bebler, Jure Gašparič, Jurij Perovšek, Vida Deželak Barič, Bojan Godeša, Zdenko Čepič, Avgust Lešnik, Jerzy Wiatr in Janko Prunk – v njej osvetljujejo različne vidike oktobrskega zgodovinskega pojava, njegovo dogajanje, notranjo dinamiko, idejni, spoznavnofilozofski, družbenogospodarski in politični značaj ter njegove posledice v slovenskem in mednarodnem okolju. Tako oblikovan in na enem mestu predstavljen prikaz oktobrske revolucije so si zamislili sodelavci inštituta, ki v njegovem okviru izvajajo raziskovalni program Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju.

3Prikaz revolucije, ki je pred bralci, obravnava naslednja vprašanja: najprej samo oktobrsko revolucijo kot idejno dedinjo evropske revolucionarne strasti, iz katere se je porodil boljševiški vsestranski revolucionarni voluntarizem, nato ključna problemska vprašanja in dileme družbenogospodarskega in političnega razvoja sovjetske Rusije oziroma Zveze sovjetskih socialističnih republik v prvih dveh desetletjih po prevzemu oblasti, nato demografski odliv iz porevolucionarne Rusije in položaj ruskih izseljencev v Evropi, globalni geopolitični odmev revolucije ter tudi njeno vrednotenje do konca osemdesetih let dvajsetega stoletja in v postbipolarni ureditvi sveta ter vzpodbude in izzive ruske izkušnje za zahodni kapitalizem. Poleg tega avtorji poglobljeno analizirajo odzive na revolucijo v slovenski meščanski politiki ter njeno idejno ponotranjenje v slovenskem revolucionarnem komunističnem gibanju do osvojitve oblasti, stične točke in razlike v izvedbi oktobrske in jugoslovanske revolucije ter vprašanje vnašanja oktobrskih revolucionarnih prvin v jugoslovansko in slovensko družbeno in politično prakso po letu 1945.

4Podpisana v želji, da bodo navedene obravnave prispevale k nadaljnjemu razjasnjevanju ruskega revolucionarnega oktobra leta 1917 in njegovemu dojemanju na Slovenskem, bralca vabiva k podrobnejšemu seznanjenju z njimi.