1Zbornik Ženske in delo: Delo žensk v zgodovinski perspektivi je nastal na podlagi simpozija Ženske v gospodarstvu, ki sta ga v začetku leta 2015 organizirala Inštitut za novejšo zgodovino in Univerza v Novi Gorici. Interdisciplinarno zasnovan zbornik je sestavljen iz predgovora in uvodnega članka ter trinajstih razprav, ki so razdeljene v tri vsebinske sklope. Z izjemo prvega prispevka se zbornik osredotoča na delo žensk v 19., predvsem pa v 20. stoletju, ko se je z industrializacijo spremenil trg delovne sile. Z opredelitvijo dela kot pridobitne dejavnosti se je vzpostavilo novo razmerje med »pridobitnim« in »vzdrževanim« delom prebivalstva, kar je močno vplivalo tudi na razmerje med spoloma. A kot opozori eden izmed urednikov in avtor uvodnega članka Žarko Lazarevič, je bil na področju današnje Slovenije že pred prvo svetovno vojno zaposlen sorazmerno velik odstotek žensk. Posledično je bilo tudi manj »vzdrževanega« prebivalstva. Kljub temu pa delo žensk v gospodarskem zgodovinopisju še ni imelo večje odmevnosti, čeprav ne moremo reči, da je bila tema popolnoma spregledana.
2Prvi vsebinski sklop Politike, regulacije in delo žensk začenja prispevek Svetlane Slapšak. Avtorica skozi rituale in verovanja v antični Grčiji analizira vidike spolnosti ter spolov, poudari povezanost volne in vloge žensk ter njihovega dela. Na problem nevidnosti dela žensk, ki je pogosto uhajalo formalni opredelitvi in je bilo tako spregledano v statistikah, pa v naslednjem prispevku opozori Aleksej Kalc. Na podlagi tržaških popisov prebivalstva analizira pridobitno dejavnost žensk in prikaže problematičnost virov in njihove interpetacije. Podobo, da so vse ženske ostajale doma, pa demitizira Mirjam Milharčič Hladnik s predstavitvijo dela migrantk. S primerjalno analizo ovrže tudi mit, da so migrantke izključno »služkinje« bogatih domorodk. Čas po osamosvojitvi obravnava Aleksander Lorenčič, ki predstavi statistike, povezane z ženskim delom in plačnimi nesorazmerji, ter jih primerja s podatki iz Evropske unije. Poudari tudi problem žensk pri zasedanju višjih položajev in pomen kvot v gospodarstvu. Tematski sklop zaključuje prispevek Vesne Leskovšek, ki obravnava porodniški dopust in zaposlovanje žensk v socializmu. Avtorica opiše, kako se je razvijala zakonodaja o porodniškem dopustu po drugi svetovni vojni, ves proces pa vpne v kulturni, družbeni in politični položaj.
3Drugi sklop Plačano in neplačano delo žensk sestavljata le dva prispevka. Andrej Studen z vidika meščanskih ideoloških teorij predstavi družbeno vlogo žensk oziroma njihov ideal – gospodinjo, Mojca Ramšak pa se osredotoča na problem neplačanega dela vinskih kraljic. Te so sodoben pojav, naziv je »časten«, in čeprav gre za promotorsko delo, zanj niso (ali pa so slabo) plačane. Problematizira pa tudi njihovo estetiziranje in nujnost, da so samske, saj s tem krepijo tradicionalno žensko identiteto.
4Kot je bilo omenjeno, je z industrializacijo prišlo do sprememb na trgu dela in s tem posledično tudi vloge ženskega dela. Če je bilo prej gospodinjstvo del delovnega procesa, je bilo nato videno kot »neproduktivno«. Ravno to obdobje v zadnjem sklopu Ženske in trg dela opisuje Sabina Žnidaršič Žagar. S pomočjo poklicnih statistik na Kranjskem analizira vlogo žensk v različnih gospodarskih panogah in različne poglede na »vzdrževano« in pridobitno prebivalstvo v statistikah. V nadaljevanju zbornika Katja Mihurko Poniž predstavi podobo zaposlenih žensk v literarnih in publicističnih delih Zofke Kveder. Ne posveča se le predstavitvi literarnih likov, ampak predstavi tudi vpliv zaposlitve na življenje žensk in njihovo sprejetje v družbi. Status pisateljic mladinske literature in problem njihove nevidnosti pa skozi zgodovino ter prek primerov treh sodobnih mladinskih pisateljic analizira Milena Mileva Blažić. Dalje obravnava Nina Vodopivec različne vidike ženskega dela skozi delo socialne delavke v socialistični tekstilni tovarni. Prek njihovega dela analizira tudi položaj in delo delavk v tovarni. Opozori tudi na to, da pri preučevanju spola in dela ne gre le za preštevanje zaposlenih in organizacijo dela, ampak tudi za vrednotenje dela žensk, pri čemer poudari feminizacijo nekaterih del oziroma celotnih sektorjev. Petra Svoljšak pokaže, kako se je položaj žensk na trgu dela v izrednih razmerah spremenil. V času prve svetovne vojne se je več žensk vključilo v gospodarstvo, povečan je bil obseg dela, podaljšal se je delovni čas. Problematični sta bili tudi začasnost dela in plačne razlike. Zbornik zaključuje prispevek Željka Oseta o akademski karieri žensk v Kraljevini SHS/Jugoslaviji. Študij je bil dostopen le premožnejšemu sloju prebivalstva, v akademski sferi pa je bilo na voljo malo služb. Preboj v svet znanosti je bil že na splošno težek, za ženske pa je bil zaradi družbenih predsodkov in klime še toliko težji. Avtor slednje ponazori s primeri treh slovenskih akademikinj.
5Zbornik seveda ne predstavlja celotne problematike in celovitega pregleda ženskega dela, a to tudi ni njegov namen. Prikaže pa problematiko v različnih časovnih obdobjih in poklice, avtorji pa so se tematike lotili z drugačnih zornih kotov in odpirajo različna metodološka vprašanja in probleme.
6Na koncu bi se vrnila na začetek. Zbornik nikakor ni prvi vpogled v zgodovino žensk v gospodarstvu, niti ne zajema prispevkov vseh raziskovalk in raziskovalcev, ki se s temo ukvarjajo, a zaradi metodološke raznolikosti in interdisciplinarnosti vseeno predstavlja pozitiven korak naprej. Obravnavna tema je v zgodovinopisju namreč še vedno (pre)slabo raziskana, še vedno je v javnosti uveljavljena podoba ženske iz (tudi davne) preteklosti kot idealne meščanske gospodinje, še vedno je tudi prepogosto spregledana v zgodovinskih pregledih. Možnosti za nadaljnje raziskovanje pa je še mnogo.