Marija Terezija baronica Oršić, roj. baronica Wintershoffen: rodbina, zakon in knjige
DOI:
https://doi.org/10.56420/Kronika.73.2.04Ključne besede:
Wintershoffen, Oršić, Kozje, plemstvo, genealogija, knjižnicePovzetek
Osrednja tema pričujočega prispevka je Marija Terezija baronica Oršić, rojena baronica Wintershoffen (1671–1710), s Kozjega na Štajerskem. Prispevek je razdeljen na tri tematske sklope. V prvem delu je predstavljen izvor rodbine Wintershoffen, baroničine primarne družine, ki je v 16. stoletju prišla iz Bavarske na Štajersko in do začetka 19. stoletja izumrla. Drugi del je posvečen baroničinemu zakonu s slavonskim plemičem Antonom baronom Oršićem, ki se je končal z ločitvijo. Tretji del obravnava njeno naselitev v Ljubljani in premoženje, zabeleženo v zapuščinskem inventarju. Posebno pozornost si zasluži njena knjižnica, ki je bila za tedanje razmere zelo obsežna in vsebinsko raznolika.
Literatura
Analitički inventar. Obiteljski fond Gotal (1616–1749). Varaždin: Državni arhiv, 2001.
Banfi, Jaka: Jošt Helfenberški (Soteški) (ok. 1388–1458): krvnik Veronike Deseniške? Zgodovinski časopis 77, 2023, št. 1–2, str. 38–59. DOI: https://doi.org/10.56420/Zgodovinskicasopis.2023.1-2.02
Bojničić, Ivan: Der Adel von Kroatien und Slavonien. Nürnberg: Bauer und Raspe, 1899 (Siebmacher's grosses und allgemeines Wappenbuch, Band. 4, Abt. 13).
Czerwenka, Bernhard: Die Khevenhüller. Geschichte des Geschlechtes mit besonderer Berücksichtigung des XVII Jahrhunderts. Wien: Wilhelm Braumüller, 1867.
Čikulin, Ivan: Ideae magnanimitatis Illyricae et Pannonicae. Viginti quatuor seu Totidem viri speciali aliquo facinore illustres cum adiunctis quatour epistolis haeroidum ac duabus naeniis haerorum. Zagreb, 1705.
Die Wappen der Deutschen Freiherrlichen und Adeligen familien in Genauer, Vollständiger und Allgemein Verständlicher Beschreibung: mit geschlichtichen und Urkundlichen Nachweisen. Knj. 3. Leipzig, 1856.
Filipčić Maligec, Vlatka: Grofovi Oršić u Hrvatskom zagorju. Gornja Stubica: Muzeji Hrvatskog Zagorja. Muzej seljačkih buna Gornja Stubica, 1996.
Geiss, Ernest: Die Reihenfolgen der Gerichts und Verwaltungsbeamten Altbayerns nach ihrem urkundlichen Vorkommen vom XIII. Jahrhundert bis zum Jahre 1803. München, 1865.
Hefner, Otto Titan von: Der Adel des Königreich Sachsen. Nürnberg: Bauer und Raspe, 1857 (Siebmacher's grosses und allgemenes Wappenbuch, Band 2, Abt. 3).
Hozjan, Andrej: Posestne razmere na ljutomerskem do razpusta zemljiških gospostev (1848). Kronika 70, 2022, št. 3 (Iz zgodovine Ljutomera), str. 511–548. DOI: https://doi.org/10.56420/Kronika.70.3.02
Jakič, Ivan: Vsi slovenski gradovi. Ljubljana: DZS, 1999.
Južnič, Stanislav: Knjige o vakuumskih poskusih na Slovenskem pred katodnimi elektronkami. Vakuumist 29, 2009, št. 4, str. 25–32.
Karlovački leksikon (ur. Ivan Ott). Karlovac: Naklada Leksikon : Gradska knjižnica »I. G. Kovačić«: Gradski muzej; Zagreb: Školska knjiga, 2008.
Kneschke, Ernst Heinrich: Die Wappen der Deutschen Freiherrlichen und Adeligen Familien. Knj. 3. Leipzig, 1856.
Kneschke, Ernst Heinrich: Neues allgemeines Deutsches Adel-Lexicon. Knj. 6. Leipzig, 1865.
Kočevar, Vanja: Ferdinand II. na čelu protireformacije. Plemstvo in konfesionalno-politične razmere na Kranjskem v prvi tretjini 17. st. Stati inu obstati, št. 21/22, 2015, str. 180–232.
Košir, Matevž: Primeri starejših oporok v slovenščini, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije. Arhivi 26, 2003, št. 1, str. 89–114.
Kukuljević Sakcinski, Ivan: Pleme Grofovah Orišićah. Iskra. Zabavni sestavci od više domorodnih pisateljih. Zagreb, 1846, str. 3–51.
Lieberich, Heinz: Die bayerischen Landstände 1313/40– 1807. München: Kommission für Bayerische Landesgeschichte, 1990.
Mlinarič, Jože: Gospoščina Zgornje Radvanje pri Mariboru po urbarju iz leta 1695. Časopis za zgodovino in narodopisje 48 = n. v. 14, 1978, št. 2, str. 204–216.
Mülverstedt, Georg Adalbert von: Der abgestorbene Adel der Provinz und Mark Brandenburg. Nürnberg: Bauer und Raspe, 1880 (Siebmacher's grosses und allgemeines Wappenbuch, 6).
Naschenweng, Hannes P.: Der landständische Adel im Herzogtum Steiermark. Ein genealogisches Kompendium. Graz: Steiermärkisches Landesarchiv, 2020.
Oršić Slavetićki, Adam: Rod Oršića. Zagreb: Hrvatski izdavački bibliografski zavod, 1943.
Patačić, Antun Aleksandar: Status familiae Patachich sive Notitia illius Universalis Honorifica aeque ac Utilis ex Archivis et Documentis authenticis desumpta ac Vienna in hunc Librum. Viennae MDCCXXXX.
Pirchegger, Hans: Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. München: R. Oldenburg, 1962.
Roth, Benno: Die Pranker Totenschilde in der Basilika zu Seckau. Jahresbericht veröffentlicht am Schluss des Schuljahres 1972/73. Seckau: Höhere Internatschule, str. 7–24.
Sapač, Igor: Grad Branek. Arhitekturnozgodovinski oris. Kronika 70, 2022, št. 3 (Iz zgodovine Ljutomera), str. 660–738. DOI: https://doi.org/10.56420/Kronika.70.3.06
Schmidt, Vlado: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, I. Ljubljana: Delavska enotnost, 1988.
Seražin, Helena: Krištof Lovrenc Flachenfeld – naročnik dveh Jelovškovih slikanih oltarjev. Acta historiae artis Slovenica, 1998, št. 3, str. 73–86.
Slana, Lidija: Iz zgodovine gradu in gospostva Snežnik na Notranjskem. Kronika 48, 2000, št. 1–2 (Iz zgodovine snežniške graščine), str. 20–40.
Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, knj. 1: Območje Maribora in Ptuja. Ljubljana: Partizanska knjiga, Znanstveni institut Filozofske fakultete v Ljubljani, 1990.
Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, knj. 2: Med Prekmurjem in porečjem Dravinje. Ljubljana: Viharnik: Založba Park, Znanstveni tisk, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani, 1991.
Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, knj. 5: Med Kozjanskim in porečjem Save. Ljubljana: Viharnik: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1993.
Štuhec, Marko: Rdeča postelja, ščurki in solze vdove Prešeren. Ljubljana: ŠKUC: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995 (Studia humanitatis, Apes, 1).
Valvasor, Janez Vajkard: Čast in slava vojvodine Kranjske. Del IV, knj. XII. Ljubljana: Zavod dežela Kranjska 2009–<2011>.
Vidmar, Luka: Avtorji in bralci prepovedanih knjig na Slovenskem v zgodnjem novem veku: Libri prohibiti iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. In vendar so jih brali: prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice (ur. Sonja Svoljšak, Luka Vidmar). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018, str. 9–59.
Vidmar, Luka: Prepovedane knjige na Kranjskem od indeksa Pavla IV. (1559) do indeksa Pija VI. (1786): Libri prohibiti v Semeniški knjižnici. Svetovne književnosti in obrobja (ur. Marko Juvan). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012, str. 233–262. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504016
Zadravec, Dejan: Gospostvo Kozje v zgodnjem novem veku. Pod Bredičem in Kozjakom: zgodovina Kozjega (ur. Slavko Ciglenečki et al.). Kozje: Občina, 2016, str. 73–96.
Zwitter, Fran: Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918. Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919–1969. Ljubljana, 1969, str. 13–51.
Žvanut, Maja: »To ie moia uola«: po sledeh nekega testamenta iz 17. stoletja. Zgodovinski časopis 52, 1998, št. 4, str. 487–496.
Žvanut, Maja: Ločitev zakona pred 300 leti. Zgodovinski časopis 50, 1996, št. 3, str. 343–356.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 avtor
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
