Ljubelj kot zadnje nemško oporišče na Gorenjskem med drugo svetovno vojno

Povzetek

Članek prikazuje zgodovino delovnega koncentracijskega taborišča Ljubelj in pomena prelaza ter novozgrajenega cestnega predora med drugo svetovno vojno. Interniranci in civilni delavci na obeh straneh slovensko-avstrijske meje so v drugi polovici vojne zgradili cestni predor, ki je bil uporabljen le med množičnim umikom nemških in kolaboracionističnih sil iz Slovenije v Avstrijo. Zaradi zagotavljanja umika več deset tisoč ljudi preko prelaza in tunela so nemške in kolaboracionistične sile srdito branile dostop do Ljubelja, zaradi česar so partizanske sile območje osvobodile šele več dni po uradni kapitulaciji Tretjega rajha.