No source, born digital.
Contributions to Contemporary History is one of the central Slovenian scientific historiographic journals, dedicated to publishing articles from the field of contemporary history (the 19th and 20th century).
The journal is published three times per year in Slovenian and in the following foreign languages: English, German, Serbian, Croatian, Bosnian, Italian, Slovak and Czech. The articles are all published with abstracts in English and Slovenian as well as summaries in English.
Prispevki za novejšo zgodovino je ena osrednjih slovenskih znanstvenih zgodovinopisnih revij, ki objavlja teme s področja novejše zgodovine (19. in 20. stoletje).
Revija izide trikrat letno v slovenskem jeziku in v naslednjih tujih jezikih: angleščina, nemščina, srbščina, hrvaščina, bosanščina, italijanščina, slovaščina in češčina. Članki izhajajo z izvlečki v angleščini in slovenščini ter povzetki v angleščini.
Prispevek poskuša detektirati nekaj osnovnih pojavov v
slovenskem politično-strankarskem življenju v daljšem loku – od prvih
povojnih demokratičnih volitev leta 1990 do danes. Atomizirano slovensko
politično sceno je sicer v takšnem pregledu težko zajeti v celoti, zato ob
splošnih primerjavah bralcu ponuja nekaj vinjet iz obravnavanega
obdobja.
Ključne besede: Slovenija, politične stranke
The following contribution aims to detect a few basic phenomena
in the Slovenian political party life within a more extensive time frame:
since the first post-war democratic elections in 1990 to date. It is
difficult to encompass the whole of the atomised Slovenian political scene
in such an overview, and therefore the article provides, besides the general
comparisons, a few illustrations from the period under
consideration.
Keywords: Slovenia, political parties
»Na seznamu kandidatnih list je bilo, skromno stisnjeno tja nekam med razne
monstrume, kot so na primer Demokratska stranka Slovenije,
Demokrati Slovenije – DS in Združeni
zeleni – Zeleni Slovenije in Zelena alternativa, prav prisrčno opaziti tudi
kandidatno listo Mojca. Lista je imela eno samo kandidatko, in sicer je bila to Mojca Ferle Brezavšček, roj. 04. 12.
1969, Izola, Ferda Bidovca 7, prodajalka, namest. poslovodje. Navadna
proletarka, in to celo 'samo' prodajalka v trgovini, mora imeti kar precej korajže,
da se ji ni problem pojaviti med vsemi tistimi doktorji in magistri, kaj? 'Korajže'?
Nobene korajže ni treba imeti. Samo Mojca moraš biti.«Mladina, 23. 10. 2000, pridobljeno 20. 1. 2017, http://www.mladina.si/93525/kandidatka-mojca/.
Neodvisni kandidatki na volitvah za državni zbor je uspelo prepričati 697 volivcev
ali šest promilov tistih, ki so oktobra 2000 prišli na volišča.Državna volilna komisija, pridobljeno 23. 1. 2017, http://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2000/rez_sl.htm.
Neredko smo že slišali: »Dva Slovenca, tri stranke …« Slovenska strankarska scena je
nedvomno zelo fragmentirana, še bolj pa živahna. Od tiho nastajajočih zvez v času
družbenega vrenja pred prvimi povojnimi demokratičnimi volitvami, ko bi entuziazem
po možnosti ponovnega svobodnega političnega združevanja lahko pač pojasnili z dolgo
trajajočo abstinenco, do poplave novih strank pred praktično vsakimi novimi
volitvami, ne glede na to, ali so lokalne ali državnozborske. Pred kot gobe po dežju
rastočimi strankami niso ostale imune niti volitve evropskih poslancev.Mladina, 9. 5. 2009, pridobljeno 10. 1. 2017,
http://www.mladina.si/80752/09-05-2009-vlozenih_12_list_kandidatov_za_evropski_parlament/.
Gl. tudi: Jure Aleksić, »Od šanka do šanka, od srca do srca: izvenparlamentarne
strančice v boju za evrosinekurice,« Mladina, 4. 6. 2004,
pridobljeno 20. 1. 2017, http://www.mladina.si/94354/od-sanka-do-sanka-od-srca-do-srca/.
Kako zmagati na
volitvah?, ki sta ga po udeležbi na seminarju za nove vzhodnoevropske
demokratične stranke v organizaciji ameriške demokratske stranke ob Blatnem jezeru
napisala Matjaž Šinkovec in Božidar Novak. V njem v poglavju »Kritične odločitve«,
natančneje v podpoglavju »Kaj je naš cilj?« lepo piše: »Cilj našega posla v
predvolilni kampanji je preprost – to je zmaga na volitvah.«Kako
zmagati na volitvah (Ljubljana: Časopis za kritiko znanosti, 1990),
16.Naš
časopis: Vrhniško občinsko glasilo, št. 163, marec 1990, pridobljeno
12. 1. 2017, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X4S099KE/. Zveze poštenih ljudi Slovenije Jožetom Šijancem, ki pa nam je povedal,
da zaradi »nepoštenja« v stranki z njo ne bo več sodeloval. –
Sebastjan Ozmec, »Pošteni Slovenije,«
Ko bo ta prispevek objavljen, bo v registru političnih strank že zavedena naslednja,
ki bo obogatila desni politični pol, izšla pa je iz civilnodružbenega gibanja, ki se
je angažiralo ob spremembah družinskega zakonikaDelo, 4. 11. 2015, pridobljeno 20. 1. 2017, http://www.delo.si/novice/politika/druzinski-referendum-bo-20-decembra.html.
Družina – Wikipedija, prosta enciklopedija,
pridobljeno 20. 1. 2017, https://sl.wikipedia.org/wiki/Dru%C5%BEina. »Danes mineva leto dni od
referenduma za prihodnost naših otrok in družin!,« 24kul.si, pridobljeno 20. 1. 2017, http://24kul.si/danes-mineva-leto-dni-od-referenduma-za-prihodnost-nasih-otrok-in-druzin.24kul.si, pridobljeno
7. 2. 2017, http://24kul.si/ustanovljeno-gibanje-za-otroke-in-druzine.Gibanja za otroke in družino Aleš
Primc je po mnogih letih aktivnega poseganja v politiko ugotovil, da je čas za
formalni nastop na političnem parketu, kjer bo v medstrankarskih sporih poskušal
iztržiti več kot doslej in izkoristiti družbeni zagon.MMC RTV SLO, pridobljeno, 12. 2. 2017, https://www.rtvslo.si/slovenija/zevnikova-in-primc-ustanavljata-stranko-glas-za-otroke-in-druzine/412446.
Poleg tega pa tudi že konkurenčne obstoječe stranke na nove tekmice ne gledajo z
največjim navdušenjem, saj jim drobljenje ciljne volilne populacije otežuje
politično preživetje.Dnevnik, 2. 8. 2013, pridobljeno 12. 2. 2017, https://dnevnik.si/1042600788/slovenija/novakova-nova-stranka-na-desnici-bi-bila-satelit-neke-druge-stranke.
Število članov posamičnih strank ni javno dostopen podatek, a za ilustracijo bom
povzel številke, ki so jih pred državnozborskimi volitvami 2004 Slovenski tiskovni
organizaciji posredovale nekatere politične stranke: Slovenska
ljudska stranka SLS+SKD je svoje članstvo ocenjevala na »približno« 63.500,
vladajoča Liberalna demokracija Slovenije je imela 8.788
članov, Socialdemokratska stranka Slovenije SDS je navedla
število »skoraj 20.000 (brez članov forumov)«, Združena lista
socialnih demokratov »približno 27.000 članov in simpatizerjev«, 35.000 jih
je naštela Demokratična stranka upokojencev Slovenije, 5.500
Slovenska nacionalna stranka, Demokratska stranka Slovenije DS 1200, Deželna stranka
Štajerska 800, Naprej Slovenija 3000, Neodvisna lista za Maribor 2149, Nova
Slovenija – Krščanska ljudska stranka NSi (ustanovljena dva meseca pred
tem) 5200, Nova Stranka NOVA 200, Zelena
alternativa Slovenije 300, Zeleni Slovenije
»približno« 2000, Stranka mladih Slovenije SMS »od 1000 do
2000«, Zveza za Primorsko pa 3000.STA, 21. 9. 2000, pridobljeno 10. 1. 2017,
https://www.sta.si/513055/biografije-registriranih-politicnih-strank.
STA, 12.10.
1996, pridobljeno 12. 2. 2017, https://www.sta.si/236982/biografije-lds-skd-sds-sls-zlsd-ds-sns-snd-sf-nsd-ls-rzs-sops-za-zeleni-ksu-dss-zzg-zzp-zzl-desus-ci.
Stranke delujejo kot posrednik med družbo in državo ter lahko vplivajo na odločanje
zaradi moči, ki jo imajo v mehanizmu države. Na oblast praviloma pridejo na
demokratičen način, z volitvami, in tako pridobijo sredstvo za uresničevanje svojega
političnega programa. Vloga političnih strank v Sloveniji in Avstriji,
6. Mladina odbrala cvetober
lokalnih list, veliko jih je bilo enkratnega značaja; v Mariboru so se tako pojavile
liste Perspektiva Maribora 2010, Združenje
za moj Maribor, Za okolju prijazen Maribor, Maribor gre gor, Združenje Romov v
Mariboru in še danes v mestnem svetu opazna Neodvisna
lista gasilcev Maribora. Poleg njih je na volitvah nastopila tudi Lista Za vrtičkarje v Morskem jarku.Mladina, 25. 10.
2006, pridobljeno 12. 2. 2016, http://www.mladina.si/95136/lista-za-vrtickarje-v-morskem-jarku/.
Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike,
ki je svoje ime in program (volilno neuspešno) zasnovala na protiromskem
sentimentu.Mladina, 30.
9. 2010, pridobljeno 23. 11. 2016, http://www.mladina.si/51887/protiromska-lista/. Mladina, 6. 10. 2014, pridobljeno 1. 2. 2017, http://www.mladina.si/160886/parlamentarne-stranke-z-manj-mestnimi-svetniki/.
Težavo predstavlja tudi definicija predmeta te razprave, namreč kaj sploh je
zunajparlamentarna stranka. V dolgem časovnem loku slovenske parlamentarne
demokracije so namreč določene politične stranke denimo vzniknile, se prebile v
parlament, osvojile celo največji delež sedežev v parlamentu, nato pa že ob
prihodnjih volitvah izginile. Še več pa je primerov strank, ki so v parlamentu
sodelovale, čeprav vanj niso bile izvoljene. Doživeli smo že več razcepov strank,
kjer se je del poslancev odločil za ustanovitev nove stranke. Ali je ta
parlamentarna ali ne, pa je bilo drugo vprašanje. O interpretacijah pa bi se dalo
debatirati – predsednik Slovenske nacionalne stranke je ob
njenem tretjem razcepu izjavil, da se je razcepila poslanska skupina, in ne
stranka.Lipa. Eden od poslancev, Sašo Peče, je opravljal tudi funkcijo
podpredsednika Državnega zbora, kar je bil tudi eden od kamnov spotike. Stranka
Lipa je sicer že po naslednjih volitvah izginila s
političnega prizorišča. - STA, 17. 1. 2008,
pridobljeno 1. 2. 2017, https://www.sta.si/1249863/jelincic-razcepila-se-je-poslanska-skupina-ne-stranka/.
Mladina, 20. 8. 2008, pridobljeno 2. 2. 2017, http://www.mladina.si/78579/20-08-2008-je_kds_parlamentarna_stranka_ali_ne_/.
SNS Sašo Lap, ki
je želel enako pozornost za svojo Slovensko nacionalno desnico.SND ne bo
privolila v odločitev, ki jo je sprejela nekakšna 'ad hoc' ustanovljena komisija
v okviru Sveta RTV Slovenija in na tej podlagi stranko tudi uvrstila med
neparlamentarne stranke, ki jim je za razliko od parlamentarnih strank z dvema
tretjinama namenjena zgolj tretjina predstavitvenega časa na televiziji.« – »Sašo Lap: 'SND
je parlamentarna stranka!',«
A najprej je treba še ugotoviti, v kakšnem strankarskem sistemu sploh smo. Iz
definicij, ki jih je v diplomskem delu uporabila Blanka Rakovec, sem odbral tri, ki
danemu stanju še najbolj ustrezajo. Prvi je atomizirani večstrankarski sistem, ki
navadno predstavlja razvojno fazo, ko v areni za oblast tekmuje veliko organizacij;
v Sloveniji je od jeseni 1989 do prvih volitev 1990 nastopalo 120 političnih strank,
na volilnih lističih pa je ob množici samostojnih kandidatov bilo napisanih samo 15
strank, ki so izpolnile potrebne pogoje. Vloga političnih strank v Sloveniji in Avstriji,
13.STA, 24. 10. 1996, pridobljeno 20. 2. 2017, https://www.sta.si/239503/nacionalne-liste-je-vlozilo-16-strank.
Dela:
»Na ustanovnem zboru Slovenske zveze za svetovno demokracijo v
Srednji dvorani Cankarjevega doma se je danes zbralo deset ljudi: trije iz
iniciativnega odbora, trije obiskovalci, trije novinarji in ena hostesa. SZSD tako ni bila ustanovljena, saj zakon zahteva, da
politično organizacijo ustanovi najmanj dvajset polnoletnih občanov. Iniciativni
odbor pod vodstvom Borisa Valenčiča si je to novo politično organizacijo zamislil
kot zvezo, ki bo združevala vse napredne ljudi, ki se bodo zavzemali za celovite
demokratične in kvalitativne procese v svetu. Na zboru so prebrali svoj program in
vprašali, ali ima kdo kaj dodati. Nihče ni imel nič dodati.«Delo, 22. 3. 1990, 2.
Ko je končno pričel veljati novi Zakon o političnih strankah,
ki je bil sprejet leta 1994, se je minimalno število »polnoletnih državljank in
državljanov Republike Slovenije, ki podpišejo izjavo o ustanovitvi stranke«,
povečalo na 200. Resne aktivnosti stranke pa ne prikaže samo začetno število njenih
podpornikov, na državni ravni mora namreč stranka izpolniti določena merila, da
lahko vloži svojo kandidatno listo, tam pa je letvica za marsikatero postavljena
previsoko.Stranka enakopravnih dežel, Krščansko-socialna unija, Republikanci
Slovenije in Komunistična partija Slovenije) so
namreč leta 1999 vložile zahtevo po oceni ustavnosti 43. člena Zakona o volitvah
v državni zbor, ki je za zunajparlamentarne stranke določal, da morajo zbrati
večje število podpisov volivcev za vložitev kandidatur. Ustavno sodišče je na to
pobudo odgovorilo z nekoliko ciničnim tonom: »Načelo splošnosti volilne pravice
ne prepoveduje zakonodajalcu, da bi postavil določene pogoje za kandidature.
Zakonodajalec ima pravico, da z določitvijo potrebne podpore za kandidaturo na
volitvah v Državni zbor zagotovi, da se volilne tekme lahko udeležijo le
kandidati in liste, za katere se izkaže da imajo vsaj minimalno realno možnost
za pridobitev mandata, prepreči pa se udeležba kandidatom in listam, za katere
se že v kandidacijskem postopku izkaže, da uživajo tako majhno podporo v
volilnem telesu, da ne obstaja niti minimalna možnost, da bi pridobile mandat. S
tem se preprečujejo težave, ki bi nastale pri izvedbi volitev ob prekomernem
številu kandidatov. […] S preprečevanjem brezupnih kandidatur se preprečuje tudi
izguba oziroma cepitev glasov (določeno – čeprav minimalno – število volivcev bi
sicer oddalo glas, za katerega bi bilo že vnaprej gotovo, da ne bo upoštevan pri
delitvi mandatov). Preprečevanje vseh teh negativnih pojavov pozitivno vpliva na
demokratičnost volitev.« Uradni list RS, št. 22/1999 z dne 2. 4. 1999, pridobljeno
20. 2. 2017, http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLU130. Glas žensk, ki je po uspehu na mariborskih lokalnih volitvah
poskusila svoj program uveljaviti tudi na državnozborskih volitvah.STA, 8. 9. 2000, pridobljeno
20. 2. 2017, https://www.sta.si/510160/na-slovenskem-politicnem-prizoriscu-je-zapel-tudi-glas-zensk?.
Uradni list RS, št. 62/94, 13/98-odločba US, 1/99, 24/99
odločba US, 70/2000, pridobljeno 1. 2. 2017, http://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2000/zps.html. Slovenske nacionalne stranke Sašo
Lap po prvem razkolu SNS leta 1993 ustanovil svojo stranko
SND, ki je imela težnje po ustanovitvi uniformiranega
podmladka, leta 1995 realiziranega v obliki rekreacijsko-športnega društva 9/115 Slovenski sokol, in je bila prva paravojaška politična
organizacija pri nas. Sočasno so duhove burile tudi t. i. trojke, ki jih je v okviru
skrajno desne Nacional-socialne zveze Slovenije v Velenju
poskušal organizirati njen vodja Matjaž Gerlanc.
»Naslednji sistem je polarizirani pluralizem. Tu nastopa veliko število strank, več
kot šest, sedem. Nobena ni posebno velika. Gre predvsem za ideološko polarizacijo
staro-novo. Sistem je centrifugalen, kar pomeni, da se težko uskladi, je
fragmentiran. Obstaja neodgovorna opozicija, torej stranke, ki vedo, da ne morejo
priti na oblast, zato obljubljajo več, kot je realno.« Od prvih državnozborskih
volitev v letu 1992 pa vse do danes je to najverjetneje najboljši opis stanja v
Sloveniji, saj je število strank, ki so prodrle v parlament, konstantno nihalo med
sedem in osem (po razcepih v parlamentarnih strankah je to število lahko
naraslo)NSI [...] in Lipa, za katero je glasovalo 19.068 oziroma 1, 81
odstotka volivk in volivcev. Vse ostale strankarske liste, ki so nastopile na
volitvah, so prejele manj kot odstotek glasov. -
»Rezultati volitev so uradni,«
Kam torej z vso to množico strank? V sosednji Avstriji je bilo leta 1996
registriranih več kot 400 političnih strank, v novem tisočletju pa že čez 700,
vendar so v parlamentu zastopane le štiri.Iskalnik političnih strank, pridobljeno 20. 2. 2017, http://mrrsp.gov.si/rdruobjave/ps/index.faces. Seznam vseh političnih strank
v Sloveniji 2011 – kje ga najdem, pridobljeno 20. 2. 2017, http://kjekajkakozakaj.blogspot.si/2011/10/seznam-politicnih-strank-kje-ga-najdem.html.
MMC RTV SLO, pridobljeno 20. 2.
2017, http://www.rtvslo.si/strani/seznam-vseh-politicnih-strank/308.
Mladina, 11.
9. 2000, pridobljeno 2. 2. 2017, http://www.mladina.si/56436/11-09-2000-politicne_stranke_v_sloveniji/.
Vloga političnih
strank v Sloveniji in Avstriji, 39.
»Ob tem gre poudariti, da gre za stranke, ki so vsa leta delovale brez večjih
statutarnih sprememb, ki bi vplivale na vpis stranke v register, leta 1994 je bila
recimo v register vpisana tudi Slovenska ljudska stranka, a
so jo pozneje izbrisali skupaj s
Slovenskimi krščanskimi demokrati zaradi
spojitve in ju vpisali kot novo stranko. Podobno je še z nekaterimi drugimi
strankami, ki so sicer več let sooblikovale slovenski politični prostor. V letih po
sprejetju omenjenega zakona, 1995 in 1996, so v register vpisali skupaj še 18
strank. V prihodnjih devetih letih je nato nastalo skupaj 14 strank, kakšno leto
tudi nobena, največ (pet) pa leta 2000, ko so bile državnozborske volitve. Tudi
sicer so se kot najbolj popularna za ustanovitev nove stranke izkazala volilna leta.
V letu lokalnih volitev 2006 je bilo v register vpisanih 18 političnih strank, štiri
leta pozneje 14 strank. Lani (2014 op. a), ko smo imeli evropske, parlamentarne in
lokalne volitve, je nastalo 13 novih strank. Med njimi so tudi zmagovalka lanskih
parlamentarnih volitev, SMC,Stranka Mira Cerarja, na kongresu v Sežani 7. marca 2015
se je preimenovala v Stranko modernega centra. STA, 19. 7. 2015, pridobljeno 2. 2. 2017, https://www.sta.si/2157492/v-sloveniji-deluje-85-politicnih-strank-vec-kot-na-zahodu-jih-domuje-na-vzhodu.
Rojstvo nove politične stranke ni tako zelo zahteven postopek, kako pa politična
stranka umre? Politična stranka je iz registra izbrisana, če ne sodeluje aktivno
vsaj na dveh zaporednih volitvah oz. ko »registrski organ po uradni dolžnosti začne
postopek za izbris stranke iz registra, če ugotovi, da stranka vsaj dvakrat ni
sodelovala na vsaj enih volitvah v državni zbor, v organe lokalnih skupnosti ali v
evropski parlament. Stranka se lahko iz registra izbriše tudi na njeno zahtevo. V
času od vzpostavitve registra so iz njega izbrisali 30 strank, večino po uradni
dolžnosti, nekatere pa, kot že omenjeno, tudi zaradi spojitve strank ali pripojitve
drugi stranki.«Državljanska lista:Državljanska lista (DL), pred tem poznana kot Državljanska lista Gregorja Viranta (DLVG) je bila
ustanovljena 21. oktobra 2011, na volitvah je isto leto dosegla 8,37 odstotka
glasov in postala četrta največja stranka v Državnem zboru, na naslednjih
volitvah pa iz njega izpadla z zgolj 0,64 odstotka prejetih glasov ter prenehala
biti politični dejavnik.DL, ki
so se zbrali na izrednem kongresu DL, je zavrnilo predlog o
razpustitvi stranke in se odločilo za vztrajanje na politični poti. Bojan Starman,
ki ga na kongres ni bilo, ostaja predsednik DL. Ta bo postala
alternativa vladajoči politiki, pravi podpredsednik
DL Rihard Braniselj. Prvi prvak DL Gregor Virant je glasoval za ukinitev.«STA, 27. 11. 2014, pridobljeno 20. 2. 2017, https://www.sta.si/2077234/stranka-dl-bo-vztrajala-na-politicni-poti.
Nacional-socialne zveze Slovenije Matjaž
Gerlanc. Velikostno nepomembna, a zelo glasna skrajno desna stranka, ki je kot
politična stranka redno nastopala v javnosti in podajala referendumske pobude,
namreč sploh ni bila vpisana v register.STA, 7. 9. 1995, pridobljeno 11. 2. 2017, https://www.sta.si/158321/gerlanceva-nacional-socialna-zveza-slovenije-ni-stranka.
STA, 23. 3. 1998, pridobljeno 1. 2.
2017, https://www.sta.si/331711/notranje-ministrstvo-vnovic-o-vpisu-nszs-v-register-politicnih-strank.NSZS podala pritožbo, to jo je vrnilo
ministrstvu v novo odločanje in ustavilo postopek za vpis Nacional-socialne zveze Slovenije v register političnih strank, ker v
določenem roku svoje vloge za vpis ni dopolnila z 200 ustanovnimi izjavami.Republika Slovenija, Ustavno sodišče, pridobljeno 2. 2.
2017, http://odlocitve.us-rs.si/documents/38/c1/u-i-136-982.pdf. Zvezi za ohranitev enakopravnosti občanov
Slovenije, ki jo je vodil Dragiša Marojević. To je bila verjetno edina
politična organizacija, ki je pod nekoliko omiljenim imenom zagovarjala interese
neslovenskih prebivalcev Slovenije, vendar je njen vodja zajezdil val srbskega
nacionalizma in s svojo retoriko vnašal vznemirjenje v politični prostor. Po
Marojevićevem odhodu iz Slovenije so ga v začetku leta 1992 odstavili z vodilnega
mesta, zveza se je preimenovala v Stranko za enakopravnost občanov
Slovenije, njen glavni cilj je bil »status narodne manjšine za
Neslovence«,STA,
8. 12. 1992, pridobljeno 2. 2. 2017, https://www.sta.si/1228060/stranka-za-enakopravnost-obcanov-zeli-status-narodne-manjsine-za-neslovence.
MMC RTV SLO, pridobljeno 20. 2. 2017,
http://www.rtvslo.si/blog/borut-petrovic-vernikov/drobtinica-h-kruhu-ki-se-je-pekel-na-poti-osamosvajanja/104630.
Dragiša Marojević -Wikipedija, prosta enciklopedija,
pridobljeno 2. 2. 2017, https://sl.wikipedia.org/wiki/Dragi%C5%A1a_Marojevi%C4%87.
Kljub v primerjavi z ostalimi jugoslovanskimi republikami izrazito homogeni
nacionalni sestavi lahko med slovenskimi strankami najdemo takšne, ki so nastale na
podlagi nacionalnih ali transnacionalnih osnov. V času prvotne politične tranzicije
in nejasnosti o novi družbeni ureditvi lahko zasledimo, da je skupnost Italijanov v
Piranu ostala registrirana kot društvo, medtem ko se je v Kopru tako imenovala
politična stranka. No, skupnost Italijanov iz Pirana je v volilnih predstavitvah
nastopala kot stranka.Delo, 3.
4. 1990, 3. »Skupnost Italijanov/Communita Italiana,« v: Koga
voliti, programi političnih strank in list na spomladanskih volitvah v
Sloveniji (Ljubljana: Jugoslovanski center za teorijo in prakso
samoupravljanja Edvard Kardelj, 1990), 70. Istrski demokratični zbor in
nekaj sorodnih organizacij, na prvih demokratičnih volitvah je nastopila tudi Demokratična zveza Kosova v Ljubljani.Koga voliti?, 9. Socialno stranko Srbov v Sloveniji in Stranko demokratične akcije, katere ime nedvoumno povzema
vodilno bošnjaško stranko v BiH.
Interesne skupine, ki se odločijo, da bodo svoje delovanje zastavile na ravni
politične stranke, so lahko zelo različne, občasno pa tudi zelo uspešne. Ne smemo
pozabiti, da je ena najpomembnejših strank zadnjih let in osemkratna članica vladne
koalicije Demokratična stranka upokojencev Slovenije nastala
iz precej bolj skromne osnove, Zveze društev upokojencev
Maribor. Na volitvah 2004 je največja zunajparlamentarna stranka postala
Aktivna Slovenija,ZARES. -»V levoliberalnem prostoru prva
razmišljanja o novi stranki,« STA, 15. 12. 2006,
pridobljeno 2. 2. 2017, https://www.sta.si/1117013/v-levoliberalnem-prostoru-prva-razmisljanja-o-novi-stranki.Stranke mladih Slovenije. Ta se je leta 2000 na veliko
presenečenje ostalih prebila v parlament, a je svoje aktivnosti, čeprav ta prispevek
ni namenjen vrednostnim sodbam, bolj kot problemom mladine žal prilagodila temu, kar
so v Mladini ocenili kot »združevanje japijev z oporečno
preteklostjo«.Mladina, 22. 1. 2001, pridobljeno 2. 2.
2017, http://mladina.si/92321/pohlep stranke mladih/.SMS svoj prostor videla v povezavi z
desnosredinsko Slovensko ljudsko stranko, s katero je
nastopila na volitvah leta 2008, do volitev 2011 pa je svojo novo identiteto našla
kot okoljevarstvena stranka SMS - ZeleniMladina, 2. 2. 2009, pridobljeno 23. 2. 2017, http://www.mladina.si/81141/04-07-2009-sms_odslej_stranka_mladih_-_zeleni_evrope/.
Brezposelni in ogroženi Slovenije s kratico BIO pa verjetno priča dejstvo, da ne jaz ne vi o njej do zdaj nismo še
ničesar slišali. Eden izmed zadnjih poskusov prenosa uspešne tuje prakse je bil
pojav Piratske stranke Slovenije,Forumu 21,
po smrti njegovega naslednika Janeza Drnovška pa so obstajala tudi velika
pričakovanja okrog njegovega Gibanja za pravičnost in razvoj,
ki je odražalo bolj poduhovljene usmeritve zadnjega življenjskega obdobja največjega
politika med politiki (znanega po sloganu z volitev leta 1992: »Ne levo, ne desno.
Na bolje.«Delo, 27. 11. 1992, 16.Gibanje za pravičnost in razvoj, pridobljeno 20. 2. 2017,
http://www.gibanje.org/?id=206&action=register.Listo za pravičnost in razvoj volivcev ni uspelo
prepričati.Mladina, 28. 8. 2008,
pridobljeno 4. 2. 2017, http://www.mladina.si/44572/najvec-parlamentarnih-strank-doslej/.
Največja žrtev drobljenja strank je bila t. i. zelena oz. ekološka usmeritev. Danes kljub množici ekoloških strank v parlamentu ni zastopana. Bilo pa je drugače:
»Matematična zakonitost, preverjena na štirih parlamentarnih volitvah, je enostavna:
več ko je strank z naravovarstvenim imenom, nižja je vsota njihovega skupnega
volilnega izida. Leta 1990 je na volitvah kandidirala le ena stranka z
naravovarstvenim imenom, Zeleni Slovenije, dosegla pa je tudi
po evropskih merilih izjemno visokih 8,8 odstotka glasov. Leta 1992 sta na volitvah
kandidirali dve naravovarstveni stranki. Zeleni Slovenije so
zbrali 3,7 odstotka, Slovensko ekološko gibanje pa 0,62
odstotka glasov. Ko sta bili volivcem leta 1992 na voljo dve naravovarstveni
stranki, sta skupaj zbrali še enkrat manj glasov, kot so jih Zeleni Slovenije zbrali leta 1990. A tudi odstotek, dosežen leta 1992, je
Zelenim zagotavljal vstop v parlament. Po volitvah pa so
se na prizorišču pojavile tri naravovarstvene stranke. Del Zelenih
Slovenije je ustanovil Zelene, ekološko socialno stranko
(ZESS), del pa Zeleno alternativo. To, da so se po
političnem prizorišču kotalile tri stranke z naravovarstveno blagovno znamko, je na
volilni izid vplivalo predvidljivo. Skupni izkupiček dveh naravovarstvenih strank je
leta 1992 znašal nekaj več od 4 odstotkov, leta 1996 pa so zelene stranke skupaj
zbrale le še 2,2 odstotka. In niso prišle v parlament. To, da so leta 2000
okoljevarstveniki na volitvah nastopili s skupno listo, zmanjševanja podpore ni
ustavilo. Leta 2000 so združeni Zeleni spet prepolovili
volilni izid in pristali pod odstotkom. Bilanca okoljevarstvenikov je torej: leta
1990 so dobili 8 odstotkov, naslednjič so izid prepolovili in pristali pri 4
odstotkih. Leta 1996 so rezultat iz leta 1992 spet prepolovili in se zasidrali pri 2
odstotkih, leta 2000 pa so štiri leta star izid še enkrat prepolovili in potonili
pod odstotek. Padanje je bilo eksponentno.«Mladina, 6.
8. 2002, pridobljeno 5. 2. 2017, http://www.mladina.si/93943/nova-stranka-stara-imena/.
Ob pregledovanju aktivnosti političnih strank pa sem nepričakovano prišel do
ugotovitve, da je stranka, ki je z nenehnim drobljenjem najverjetneje pripomogla k
največ političnim satelitom, posledično pa tudi k svojemu padcu v pozabo, stranka,
ki je bila predstavnik čiste politične sredine in bi torej morala biti precej bolj
stabilne narave. Na prvih parlamentarnih volitvah je nastopala kot Slovenska demokratska zveza. Med soustanovitelji stranke so bili Janez
Janša, France Bučar, Dimitrij Rupel. SDZ se je decembra 1989
pridružila koaliciji DEMOS ter po prvih povojnih
demokratičnih volitvah 8. aprila 1990 stopila v vlado. Stranka je po kongresu 12. in
13. oktobra 1991 najprej razpadla na Demokratsko stranko
Slovenije in Narodno demokratsko stranko, članstvo
pa je odšlo tudi k drugim strankam. Predvolilna oglasa v času volitev v Državni zbor
leta 1992 jasno kažeta, kje je ležal vzrok za cepitev, saj je DS ohranila strikten sredinski kurz s sodobnim besednjakom, medtem ko je
NDS poskušala nagovarjati volivce z zmernim desničarskim
populizmom.Delo, 26. 11. 1992, 22 in 23.DS dobila 5,01 odstotka glasov in se uvrstila v Državni zbor,
NDS pa je s koalicijsko partnerico Slovensko gospodarsko zvezo z 2,18 odstotka glasov izpadla iz
parlamenta. V iskanju identitete je NDS nato postala krilo
Krščanskih demokratov SKD,STA, 11. 6. 1994, pridobljeno 8. 2. 2017, https://www.sta.si/78150/zacel-se-je-peti-predcasni-kongres-nds-krila-skd?.Narodna stranka Slovenije
NSS.STA, 17. 7. 1994, pridobljeno 12. 2. 2017, https://www.sta.si/84451/enotna.narodno-demokratska-stranka. NDS je nato z leti in volilnimi neuspehi ugasnila in je bila
ena od redkih političnih strank, ki je za izbris iz registra zaprosila sama. Pri DS so bile stvari še nekoliko bolj zapletene. Na t. i.
imenovanem Blejskem kongresu, kjer je prišlo do združitve več strank pod okriljem
vladajoče Liberalno demokratske stranke v novo politično
stranko Liberalna demokracije Slovenije, v katero je vstopila
tudi DS,STA, 12. 3. 1994,
pridobljeno 16. 2. 2017, https://www.sta.si/60679/demokrati-podprli-zdruzevanje-v-novo-stranko.Demokratska stranka Slovenije – Demokrati Slovenije
DS.STA, 12. 3.
1994, pridobljeno 3. 2. 2017, https://www.sta.si/60759/ustanovljena-demokratska-stranka-slovenije-demokrati-slovenije.DS se je nato pred
volitvami leta 1996 izločilo krščanskosocialno politično krilo, ki se je oblikovalo
v Stranko krščanskih socialistov.STA, 19. 6. 1996, pridobljeno 3. 2. 2017, https://www.sta.si/214785/rojeva-se-stranka-krscanskih-socialistov.DS stranko zapustila in ustanovila novo, Slovenski
forum.STA, 11. 7. 1996,
pridobljeno 9. 2. 2017, https://www.sta.si/219059/slovenski-forum-vpisan-v-register-politicnih-strank.
DS je na državnozborskih volitvah zadnjič
samostojno (in neuspešno) nastopila leta 2004, leta 2008 pa so se povezali s Socialnimi demokrati.Demokratska stranka Slovenije Wikipedija, prosta enciklopedija,
pridobljeno 2. 2. 2017, https://sl.wikipedia.org/wiki/Demokratska_stranka_Slovenije.Slovenski forum, ki so ga ustanovitelji vmes večinoma že
zapustili, preimenoval v Narodno stranko Slovenije.24ur.com, pridobljeno 9. 2. 2017, http://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenski-forum-po-novem-nds.html.
Večje število novih političnih strank lahko na površje navržejo tudi veliki
mobilizacijski dogodki. Ob koncu leta 2012 in v začetku leta 2013 je izbruhnila
t. i. Vseslovenska ljudska vstaja.Protesti v Sloveniji (2012–2014) Wikipedija, prosta enciklopedija,
pridobljeno 11. 2. 2017,
https://sl.wikipedia.org/wiki/Protesti_v_Sloveniji_(2012%E2%80%932014).Gibanja Vseslovenska ljudska vstaja, Odbora za pravično in solidarno družbo, posamezniki iz mreže za neposredno
demokracijo in drugi podporniki ustanovili stranko Solidarnost, za
pravično družbo.Mladina, 14. 12.
2013, pridobljeno 4. 2. 2017, http://www.mladina.si/151905/ustanovni-kongres-stranke-solidarnost/.
Združena levica,Mladina, 18.
3. 2016, pridobljeno 7. 2. 2017, http://www.mladina.si/173127/eksperiment-zdruzena-levica/.Iniciativa za demokratični socializem,Mladina, 11.
2. 2014, pridobljeno 6. 2. 2017, http://www.mladina.si/153787/ids-nova-stranka-za-boljse-case/.TRS - Stranke za trajnostni razvoj SlovenijeTRS je bila ena od več reinkarnacij političnih gibanj
levo orientiranega dela civilne družbe, kot je bila npr. Junijska lista.Demokratične stranke
dela.Mladina, 29. 7. 2010, pridobljeno 7. 2. 2017, http://www.mladina.si/51271/stranka/. Demokratične stranke upokojencev Slovenije ustanovil Franc
Žnidaršič. Proces homogenizacije oz. diferenciacije v Združeni
levici sicer še ni zaključen, predstavlja pa redko izjemo, ko so majhne
stranke ponovno prodrle do najvišjih položajev.
Bogato tradicijo imajo majhne, desne stranke, ki bi jih lahko uvrstili na skrajni rob
političnega spektra. O nekaterih je bilo v zgornjih vrsticah že nekaj govora, v
glavnini pa so izšle iz edine parlamentarne stranke, ki se je kot takšna večino časa
prepoznavala, to je Slovenske nacionalne stranke. Iz nje je
izšla mdr. tudi Slovenska nacionalna desnica, ki se je skozi
leta preoblikovala v obskurno, a glasno Stranko slovenskega
naroda. Značilno za te stranke je bilo, da so predstavljale tako rekoč
edino politično organizirano opozicijo pridruževanju Slovenije k Natu in Evropski
uniji. Proti temu je npr. že leta 1995 protestirala stranka v ustanavljanju Slovenska domoljubna stranka.STA, 17. 3. 1995, pridobljeno 10. 2. 2017, https://www.sta.si/127639/slovenska-domoljubna-stranka-nasprotuje-vstopu-v-eu.
NOVA, ki pa
se je deklarirala za sredinsko, kot geslo volilne kampanje pa so poudarjali
»evroprevidnost«.STA, 13. 10. 2000, pridobljeno
3. 2. 2017, https://www.sta.si/518494/christensen-na-obisku-pri-novi-stranki.
Lista
za čisto pitno vodo, njen ustanovitelj Mihael Jarc je pred njenim nastopom
na državnozborskih volitvah kandidiral na listah Stranke
slovenskega naroda in Slovenske ljudske stranke, kot
simbol pa na predvolilne plakate dodal prečrtano džamijo, kar je bil realno tudi
eden od vzrokov za ustanovitev liste, torej preprečitev gradnje Islamskega
kulturnega centra v Ljubljani,Mladina, 10. 10. 2004,
pridobljeno 7. 2. 2017, http://www.mladina.si/94463/.LČPV izhaja iz vrednot krščanske civilizacije,
slovenske kulture in neuklonljivih prizadevanj slovenskega naroda za pravičnost,
samostojnost in svobodo ter si – na temelju programa Zedinjene Slovenije, tradicije
in vrednot vsestranskega slovenskega odpora proti totalitarnemu nasilju in izkušenj
novih demokratičnih političnih strank – prizadeva za celovit duhovni in gmotni
razvoj Slovencev in drugih slovenskih državljanov […]«MMC RTV SLO, pridobljeno 4. 2. 2017, http://www.rtvslo.si/volitve-v-dz/stranka-lista-za-cisto-pitno-vodo-je-stara-dve-leti/92112.
Socialistične partije Slovenije, ki »je stranka
intelektualcev in proletariata, z močno strokovno in moralno podlago, ter je
sposobna narediti red in voditi Slovenski narod na pot dostojanstvenega in ponosnega
življenja državljanov«,Socialistična partija Slovenije, pridobljeno 3. 2. 2017,
http://www.spslo.si/.Komunistična partija Slovenije.
Zadnja leta o njej ni več veliko slišati, odmeven medijski zapis pa je nastal, ko je
njen generalni sekretar dr. Marek Lenardič prek Zavoda za zaposlovanje iskal pomoč v
sekretariatu. »Komunistična partija Slovenije bi zaposlila
osebo ženskega ali moškega spola, ki bi v Ljubljani za določen čas enega leta
opravljala sekretarske posle. Pogoj je le osnovnošolska izobrazba, hkrati pa so pod
druge pogoje zapisali znanje marksizma.« Marek Lenardič je to pojasnil tako: »Hoteli
smo, da piše, da je oglas bolj za levičarje, pa so na Zavodu rekli, da si tega ne
upajo zapisati, tako da smo ob tem oglasu pod pogoj zapisali znanje marksizma.«Dnevnik, 15. 6. 2012,
pridobljeno 8. 2. 2017, https://www.dnevnik.si/1042536248.
Še večjo težavo strankam povzročajo imena. Kot sem že zapisal, se v večini primerov
ukvarjajo s Slovenijo in demokracijo, kar lahko privede do absurdnih imen, kot je
bila Konzervativna demokracija Slovenije,STA, 5. 3. 1999, pridobljeno 3.
2. 2017, https://www.sta.si/393728/krapez-predstavil-nastajajoco-stranko-konzervativna-demokracija-slovenije.
Slovenska obrtniška stranka, del koalicije Demos, je na volitvah imela konkurenco z imenom Slovenska obrtniško podjetniška stranka, kar je povzročalo precej
nejevolje. A tu se zgodba šele začne. Slovenska obrtniška
stranka se je namreč pred volitvami 1992 preimenovala v Liberalno stranko, kar je precej sivih las povzročalo Liberalnim demokratom Slovenije, ki so zato ob svojem imenu dosledno
dodajali ime predsednika stranke (Janeza Drnovška), da bi se s tem ločili od
liberalcev, ki jih je vodil »po živahnih razpravah v skupščini znani« Vitomir Gros.
Ta pa je bil v povezavi tudi s tretjo stranko podobnega imena – Liberalno demokratsko stranko Slovenije, –
Matjaž Erznožnik, »Zadnja potegavščina kranjskih liberalcev,«
»Liberalno-demokratska stranka Slovenije (LDSS) je bila
registrirana nekaj dni, preden se je takratna ZSMS
preimenovala v sedanjo LDS. Predsednik LDSS, dr. Bogdan Oblak, znan tudi kot Hamurabi, je na današnji tiskovni
konferenci zavrnil vse javne napade liberalnih demokratov o nekakšnem privesništvu,
pijavkarstvu in domnevnem izrabljanju imena že uveljavljene parlamentarne stranke
ter jih pripisal hudemu podcenjevanju volivcev in pretirani samovšečnosti stranke
Drnovškovih in Školjčevih liberalnih demokratov. Ko so govorili o morebitni volilni
zmedi, ki bi jo utegnila povzročiti podobnost med imenoma in kraticama dveh strank,
je Oblak povedal, da se te nevarnosti zavedajo, vendar pa bodo zmedeni le tisti, ki
bodo volili LDS.«Delo, 17. 11. 1992, 2.
Kljub temu je LDSS nato poniknila v globine
zunajparlamentarnosti. Toda tudi ti pojavi niso omejeni le na začetke političnega
strankarstva, iz Slovenske ljudske stranke izključeni
nekdanji mariborski župan Franc Kangler je tako maja 2016 ustanovil novo Novo ljudsko stranko Slovenije, s katero se namerava podati
na državnozborske volitve.Mladina, 15. 4. 2016, pridobljeno 11. 2. 2017, http://www.mladina.si/173719/kangler-kmalu-z-novo-stranko-za-naslednje-volitve/.
Naj to jaro kačo sklenem s citatom s predvolilne predstavitve najbolj neresne med
resnimi strankami na volitvah leta 1990, ki je že po svoji filozofiji dišala po
izvenparlamentarnosti. »Neodvisna lista novih družbenih
gibanj pravzaprav ne potrebuje reklame,« je včeraj dejal Jože Vogrinc in to
dokazal s statističnim izračunom. »Zastopamo interese žensk, torej 50 odstotkov
prebivalstva, homoseksualcev (10 odstotkov), otrok (50 odstotkov), norcev (90
odstotkov); skupaj torej 200 odstotkov. Samo zaradi ljubezni do različnosti bomo v
parlament spustili še druge,« je rekel in požel odobravanje nasmejanega
občinstva. Delo, 29. 3. 1990, 3
At the end of the 1980s, the democratisation of the Slovenian political space brought about a range of new political movements, initially organised as political associations and soon thereafter transformed into political parties. Due to the pluralisation of the political space and the flexible legislation in the first years, the establishment of political parties was an easier or equivalent organisational task as the foundation of a society of flower enthusiasts, which caused a torrent of small-scale political movements without any significant influence in the political arena. It is a fact that the fragmentation of the political space allowed the smaller parties to succeed due to the proportional electoral system. The Slovenian political party life in the last thirty years has had a few constants, though it has never been completely stable in the long run. Thus political parties kept being established with fanfare and falling apart even more spectacularly. No convening of the Slovenian National Assembly has ever managed to end its term with the same number of political parties as it had started out with. Apart from these parties, the reflection of the society in the media was shaped by the existence of loud though insignificant political parties that argued for certain very particular interests as well as rather extreme political standpoints. The number of political parties in Slovenia – more than eighty are registered today – has followed the trends of Slovenia's neighbouring countries: in this sense the Slovenian political scene is by no means special or innovative. However, we can ascertain that this scene never manages to mobilise any significant percentage of citizens with aspirations to get actively involved in politics. On the other hand, political parties have always been extremely low on the scale of the citizens' trust in institutions, which is the reason for the title of this article.